Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (28.279-28.303)


  1.      manifestatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost manifestativnega: manifestativnost proslave; publ. področja kulturne manifestativnosti izražanja ♪
  2.      manifésten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. viden, očiten: manifestni sledovi; manifestna napaka; nosečnost še ni manifestna ♦ med. manifestno znamenje bolezni maniféstno prisl.: manifestno zdrav ♪
  3.      manifestírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. javno, navadno slovesno izražati, kazati hotenje, mnenje, stališče, razodevati: množica je manifestirala svojo solidarnost z vsemi delovnimi ljudmi sveta; manifestirati politične nazore // knjiž. izražati, kazati sploh: svojo moč so žal manifestirali tudi v neposredni napadalnosti; pri stavki se je manifestirala povezanost vseh delovnih množic / publ. birokratizem se lahko manifestira v raznih oblikah 2. množično izražati razpoloženje, navadno v znak podpore: ljudje so se zbirali in manifestirali za mir; manifestirati na trgu / manifestirati proti vojni // publ. izražati podporo sploh: s člankom je manifestiral za ideje revolucije ♪
  4.      maniheízem  -zma m (ȋ) rel. nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega: nastanek maniheizma ♪
  5.      manihéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na manihejce ali maniheizem: manihejski nauk / manihejski spisi ♪
  6.      maníja  -e ž (ȋ) 1. močno pretiravanje v kakem početju: njegova vljudnost je bila že skoraj manija; manija po velikih tovarnah / izleti so mu postali že prava manija / publ. slog je slab zaradi manije glagolov na koncu stavka 2. poljud. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem, strok. blodnja: zasledovalna manija; manija preganjanja 3. psiht. bolezensko duševno stanje s pretirano razigranostjo, podjetnostjo, zgovornostjo: depresiji je sledila manija; imeti manijo / zbolel je za manijo ♪
  7.      maniják  in maniák -a m (ā) 1. nav. slabš. kdor močno pretirava v kakem početju: je čudak in manijak; erotični manijak / nacistični manijak 2. psiht. manični bolnik: zdravljenje manijakov ♪
  8.      manijáški  in maniáški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na manijake: manijaška početja / sliko je gledal z manijaškim oboževanjem ♪
  9.      manikíra  -e ž (ȋ) 1. manikiranje: nima pojma o manikiri // ureditev nohtov na roki: napravili so ji manikiro 2. škatla s pripomočki za manikiranje ♪
  10.      manikírati  -am nedov. in dov. (ȋ) strokovno urejevati nohte na roki: manikirati koga / manikirati nohte // urejevati nohte na roki sploh: moram se še manikirati manikíran -a -o: manikirani nohti; na novo počesana in manikirana ♪
  11.      maníla  -e ž (ȋ) tekst. trdna, groba vlakna iz manilske konoplje: ribiška mreža, vrv iz manile; neskl. pril.: manila vrv ♪
  12.      manílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Manilo: manilsko pristanišče / manilske vrvi vrvi iz manilske konoplje ♦ bot. manilska konoplja tropska rastlina, iz katere se pridobivajo trdna, groba vlakna, Musa textilis; kem. manilski kopal; tekst. manilska konoplja trdna, groba vlakna iz te rastline ♪
  13.      maniók  -a m (ọ̑) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere gomoljev se pridobiva moka, Manihot utilissima: tamkajšnji prebivalci gojijo maniok ♪
  14.      manióka  -e ž (ọ̑) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere gomoljev se pridobiva moka; maniok: gojiti manioko ♪
  15.      manípel  -pla m (í) zgod., pri starih Rimljanih vojaška enota iz dveh ali treh centurij: poveljevati maniplu ◊ rel. manipel nekdaj liturgično oblačilo za na roko iz istega blaga kot mašni plašč ♪
  16.      manipulácija  -e ž (á) 1. opravljanje dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: palete za manipulacijo drobnejšega kosovnega blaga; prostor za manipulacijo; pren., slabš. nekaterim je novejša poezija samo manipulacija pojmov // adm. tehnično delo z uradnimi spisi, dokumenti: blagajniška, pisarniška manipulacija / stroški za manipulacijo 2. ravnanje, upravljanje: zamotane manipulacije; manipulacija z žerjavom / redko hipnotizer je delal manipulacije z rokami gibe 3. nav. slabš. preračunljivo ravnanje, dejanje: zakaj so bile potrebne vse te manipulacije, če si vedel, da ne bo nič; denarne manipulacije 4. gozd. manjša organizacijska enota za izkoriščanje gozda: upravnik (gozdne) manipulacije ◊ les. ravnanje z lesom v vseh fazah sečnje, prevoza in predelave ♪
  17.      manipulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na manipulacijo: manipulacijski stroški / manipulacijski prostor za vozila ♦ žel. manipulacijski tiri tiri za nakladanje in razkladanje ♪
  18.      manipulánt  -a m (ā á) delavec, zaposlen pri manipulaciji: razpisati mesto manipulanta / knjižničarski, poštni manipulant // vodja manipulacije: upoštevati navodila manipulanta / gozdni, lesni manipulant ♪
  19.      manipulántka  -e ž (ā) delavka, zaposlena pri manipulaciji: manipulantka kruha ♪
  20.      manipulántstvo  -a s (ā) slabš. preračunljivo ravnanje s čim: bolj se je ukvarjal s kulturnim manipulantstvom kot s kulturo ♪
  21.      manipulatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na manipulacijo: manipulativni stroški / manipulativni prostor za vozila / manipulativna dela ♪
  22.      manipulátor  -ja m (ȃ) teh. priprava, ki nadomešča ročno delo: uporaba manipulatorjev v metalurgiji ♪
  23.      manipulírati  -am nedov. (ȋ) 1. opravljati dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: manipulirati z blagom, kruhom 2. ravnati, upravljati: manipulirati s strojem; pri pristanku je z letalom spretno manipuliral / ekspr. otrok je manipuliral z dudko sem in tja 3. nav. slabš. preračunljivo ravnati, delati: spretno manipulira z denarjem / ni dovolil, da bi z njim manipulirali manipulíran -a -o: nekatere malenkosti so slabo manipulirane ♪
  24.      maníra  -e ž (ȋ) 1. nav. mn., raba peša način vedenja, navada: imel je to maniro, da me je onikal; lepe, prostaške, uglajene manire; na napako ga je opozoril z manirami izkušenega poslovnega človeka; človek prikupnih manir; človek z mestnimi manirami // nav. ed. olikano, lepo vedenje: pozna se mu manira; nima manire; učiti koga manire; človek z manirami / poslovil se je, kot zahteva manira pravila lepega vedenja ∙ ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan 2. publ. pogosto se ponavljajoč način izražanja, zlasti v umetnosti, navada: mračni motivi so bili tedaj manira / posnemati tuje pesniške, slikarske manire način izražanja; ustvariti si svojo maniro / ti motivi so danes manira moda // uporabljanje takega načina izražanja: v njegovih verzih prevladuje literarna manira / zaiti v maniro ♪
  25.      maniríran  -a -o prid. (ȋ) redko nenaraven, izumetničen: maniriran slog; izraz je preveč maniriran; manirirane slike / manirirani igralski gibi ♪

   28.154 28.179 28.204 28.229 28.254 28.279 28.304 28.329 28.354 28.379  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA