Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (27.804-27.828)



  1.      lúnta  -e ž () voj., nekdaj vžigalna vrvica pri puški, topu: top s prižgano lunto / puška na lunto
  2.      lúnula  -e ž () 1. rel. majhno držalo v obliki polmeseca za hostijo v monštranci: razpreti lunulo 2. arheol. okrasek v obliki polmeseca: pri izkopavanju je bila najdena tudi lunula
  3.      lúpa  -e ž (ú) preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari; povečevalno steklo: opazovati žuželke skozi lupo, z lupo / urarska lupa ∙ knjiž. postaviti, vzeti pod lupo napake in pomanjkljivosti pod mikroskop, drobnogledfot. časovna lupa časovna leča
  4.      lupáč 1 -a m (á) nar. vzhodno kdor lušči (bučno seme): ker je bil pridelek bučnic dober, je prišlo zvečer veliko lupačev / lupači koruze ličkarji
  5.      lúpati  -ljem tudi -am nedov. () nar. vzhodno odstranjevati lupino, kožo; lupiti: lupati krompir, sadje / pozimi so lupali posušeno bučno seme luščili / lupati koruzo ličkati
  6.      luperkálije  -lij ž mn.) pri starih Rimljanih slavje v čast boga Favna kot zaščitnika pred volkovi
  7.      lupílen  -lna -o prid. () s katerim se lupi: lupilni nož; lupilni stroj za krompir ◊ les. lupilni stroj stroj za izdelovanje furnirja
  8.      luping  tudi looping -a [lúp-] m () aer. letalska figura v obliki sklenjene krivulje, kroga v navpični ravnini, začeta navadno navzgor: letalo dela, izvaja luping; pren., ekspr. delati idejne lupinge
  9.      lupínica  -e ž (í) manjšalnica od lupina: odstraniti, streti lešnikovo lupinico / lupinica jajčeca / iskati, zbirati lupinice školjk / začiniti z limonino lupinico z zunanjim, rumenim delom lupine / drobna ribiška lupinica se je potopila
  10.      lupínje  -a s () nar. vzhodno 1. več olupkov, olupki: krompirjevo lupinje / lupinje čebule 2. več luščin, luščine: otresel se je lupinja bučnic, ki mu je viselo na obleki
  11.      lupíti  in lúpiti -im nedov. ( ú) 1. odstranjevati lupino, kožo: lupiti jabolka, krompir, pomarančo; lupiti jajce; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh odstranjevati zeleno lupino // odstranjevati lubje: lupiti deblo; vrba se rada lupi 2. ekspr., redko izkoriščati, odirati: strašno je lupil svoje dolžnike lupíti se in lúpiti se navadno v zvezi s koža izgubljati zgornje, zunanje plasti: po bolezni, močnem sončenju se koža lupi / lupiti se v luskah / pog. hrbet se mu lupi koža na hrbtu
  12.      lupulín  -a m () agr. grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov: lupulin daje pivu obstojnost in okus
  13.      lúpus  -a m () med. tuberkulozno vnetje kože, pri katerem nastanejo krogličaste tvorbe, ki kasneje razpadejo: lupus pusti brazgotine; lupus na obrazu
  14.      lúsk  -a m () bot. iz dveh plodnih listov nastali podolgovati mnogosemenski suhi plod: zrel lusk se odpre
  15.      lúska  -e ž (ū) nav. mn. 1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske 2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste 3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjicealp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati
  16.      lúskar  -ja m () nav. mn., zool. plazilci, pokriti z luskami, Squamata: kače, kuščarji in drugi luskarji
  17.      lúskast  -a -o prid. (ū) 1. ki ima luske: telo kače je luskasto / suha koža na rokah je videti luskasta / luskasto lubje 2. podoben luski: te tvorbe so luskaste oblike ◊ geol. luskasta zgradba gorovja zgradba, pri kateri plasti delno pokrivajo druga drugo; min. luskasta rudnina rudnina, ki se da klati v luske
  18.      luskàt  -áta -o prid. ( ā) redko luskast, luskinast: luskata žival
  19.      lúskav  -a -o prid. (ú) luskast, luskinast: luskave roke
  20.      lúskavec  -vca m (ú) zool. kuščarju podoben sesalec, ki ima telo pokrito z roženimi luskami, Manis: luskavci in pasavci ◊ pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron
  21.      lúskavica  -e ž (ú) med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo izpuščaji, pokriti s srebrnkastimi luskami: imeti luskavico / luskavica na kolenih, komolcih
  22.      luskínica  -e ž (í) manjšalnica od luskina: ribica z zlatimi luskinicami / obleka, posuta z lesketajočimi se luskinicami
  23.      luskolíst  -a m () nav. mn., bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo; luskolisti čebule / mesnati, suhi luskolisti
  24.      lúsnec  -a [nǝc] m () bot. rastlina zajedavka z rdečkastimi cveti v grozdih, Lathraea squamaria: lusnec na koreninah drevja
  25.      lúšček  -čka m () bot. iz dveh plodnih listov nastali okroglasti mnogosemenski suhi plod: zrel lušček se odpre

   27.679 27.704 27.729 27.754 27.779 27.804 27.829 27.854 27.879 27.904  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA