Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (27.529-27.553)


  1.      lóčje  -a s (ọ̄) več ločkov, ločki: ločje se upogiba; voda obliva ločje; mlaka, zarasla z gostim ločjem / tam se razprostira ločje in bičje z ločki porasel svet // stebla ločkov: preproste rogoznice, spletene iz ločja ◊ bot. enocvetno ločje alpska rastlina z drobnimi cveti v socvetju, Juncus monanthos ♪
  2.      ločljívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost ločljivega: ločljivost delov / ločljivost, neločljivost zakonske zveze 2. fiz. količina, ki pove, v katerem primeru se še razločujejo podrobnosti pri opazovanju skozi optično pripravo: ločljivost daljnogleda, mikroskopa ♪
  3.      lóčnica  -e ž (ọ̑) žel. signalni znak, vložen med tiroma pri kretnici, za označevanje meje, od katere je vožnja po obeh tirih hkrati možna: prepričati se, da so vozila znotraj ločnic ♪
  4.      ločníca  tudi lóčnica -e ž (í; ọ̑) knjiž. meja: Slovenci na obeh straneh politične ločnice / reka je bila ločnica med pokrajinama / ločnica med bogatimi in revnimi je tam izrazita / črta ločnica; meja ločnica ∙ težko je potegniti ločnico med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu ♦ geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; gozd. gozdna ločnica višina, do katere sega strnjen gozd ♪
  5.      lóden  -dna m (ọ́) trpežna, skoraj nepremočljiva volnena tkanina, zlasti za lovske obleke: obleka, pelerina iz lodna ♦ tekst. tirolski loden ♪
  6.      lodríca  -e ž (í) 1. nar. zahodno velik podolgovat sod: lodrica rebule 2. nar. lesen ročni sodček: naložiti lodrico konju na hrbet ♪
  7.      lóg 1 -a m, mn. stil. logóvi; mest. mn. stil. logéh (ọ̑) 1. (močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi: kositi na, v logu; logi in trate / knjiž. log je že pokošen travnik 2. knjiž. gozd: v logu skovika sova; gost bukov log; pesn. log in gaj; pren. naš literarni log ● ekspr. tretjina sporeda je iz tujih logov tretjina del je tuja ♪
  8.      lóg 2 -a m (ọ̑) navt. brzinomer: prebrati na logu podatke o hitrosti ladje ♪
  9.      lógarica  -e ž (ọ̑) bot. po močvirnih travnikih ali med grmovjem rastoča rastlina s tulipanu podobnimi visečimi cveti, Fritillaria: močvirska logarica ♪
  10.      logaríca  -e ž (í) star. logarjeva žena: logar in logarica ♪
  11.      logarítem  -tma m (í) mat. količina, ki jo določujeta numerus in logaritemska osnova: izračunati, poiskati logaritem / naravni ali Neperjev logaritem z osnovo e; navadni ali Briggsov logaritem z osnovo 10; karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma; osnova ali baza logaritma število, ki je osnova logaritemskega sistema // mn., žarg. logaritemske tablice, logaritmovnik: posodi mi logaritme ♪
  12.      logarítemski  -a -o [tǝm] prid. (í) nanašajoč se na logaritem: logaritemsko računanje / logaritemska enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v logaritmandu; logaritemska funkcija funkcija, v kateri nastopa spremenljivka v logaritmandu; logaritemska baza, osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; logaritemska skala skala, ki temelji na logaritemski funkciji; logaritemska tabela tabela, v kateri so navedena števila in njihovi logaritmi; logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami; logaritemsko računalo ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih ♦ teh. logaritemski papir papir z logaritemsko mrežo ♪
  13.      logarítmičen  -čna -o prid. (í) mat. logaritemski: logaritmično računanje / logaritmične tablice ♪
  14.      logaritmírati  -am nedov. in dov. (ȋ) mat. računati logaritem: dijak že zna logaritmirati; logaritmirati število ♪
  15.      logárnica  -e ž (ȃ) hiša za logarja: samotna logarnica ♪
  16.      lóggia  -e [lodža] ž (ọ̑) 1. v nekaterih deželah stavba, zaprta na eni ali več straneh samo s stebri: renesančna loggia; loggia na trgu obmorskega mesta 2. grad. v stavbo umaknjen, na sprednji strani odprt prostor, z vrati povezan z notranjimi prostori: loggie in balkoni ♪
  17.      logicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na logicizem: logicistične trditve / simboli v teh pesmih so skonstruirane logicistične tvorbe / logicističen pouk ♪
  18.      logicízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nazor, da je svet logično urejen: biti privrženec logicizma // po Russllu nazor, da matematični zakoni izhajajo iz logičnih 2. nav. slabš. dajanje prednosti logičnim razlogom pred psihološkimi: ocenjevati literarno delo s predsodki logicizma ◊ ped. upoštevanje samo logičnega in znanstvenega vidika učne snovi pri pouku ♪
  19.      lógičen  -čna -o prid., lógičnejši (ọ́) 1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije 2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja; logično sklepanje / govoriti brez logične zveze; logično branje smiselno 3. ki se glede na stanje, položaj pričakuje: logičen razvoj; tak čustven izbruh je v tem primeru logičen; to je logična posledica njegovega ravnanja ● ekspr. vzgajal je z logično doslednostjo zelo veliko, popolno ◊ elektr. logični element osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične logike; logični operator; filoz. logični sklep sklep, ki upošteva zakon logike; logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti; gled. pri podajanju teksta paziti na logični akcent na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno jedro; jur. logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike lógično 1. prislov od logičen: logično misliti, sklepati; zadnji cikel v zbirki se logično navezuje na prejšnje; logično izpeljana misel 2. v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: kaj se čudiš, to je vendar logično; logično je, da je on postal šef / elipt. logično, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; sam.: dajati prednost logičnemu pred iracionalnim ♪
  20.      lógičnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost logičnega: logičnost mišljenja / prevelika logičnost ga je zavedla, da je pretiraval / logičnost takega razvoja dogodkov ♪
  21.      lógika  -e ž (ọ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja: elementi logike; katedra za logiko; strokovnjak za logiko // s prilastkom ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko smer: aristotelska logika / dialektična logika o načelih pojmovanja dialektičnega razvoja narave, družbe in mišljenja; formalna logika o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; simbolna ali matematična logika ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih 2. logično mišljenje, sklepanje: prevzela ga je logika v njegovih govorih; njegova ostra in hladna logika / odkriti nasprotnikovo logiko način mišljenja, sklepanja; slabš. to je ženska logika mišljenje, sklepanje, ki sloni na čustvovanju; ekspr. avtor z neizprosno logiko odkriva znamenja propadanja 3. knjiž., s prilastkom zakonitost, določenost: ekonomska, gospodarska logika; logika nadaljnjega razvoja, revolucije / sintaktična logika stavka / življenje s svojo logiko / publ. Jugoslavija je po logiki razvoja dogodkov postala važen dejavnik v sodobnem delavskem gibanju 4. do 1848 prvi letnik filozofije: tisto leto je bil že v logiki ● ekspr. kje je v tvojih trditvah logika tvoje trditve niso logične; ekspr. v pravljičnem svetu z železno logiko zmaguje dobro nad zlim vedno, dosledno; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum; ekspr. to sklepanje je sprto z logiko ni logično ♪
  22.      logístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na logizem ali logistiko: logistične trditve / voditi logistično službo v armadi ♪
  23.      logístika  -e ž (í) 1. filoz. simbolna logika: osnove logistike 2. voj. oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov ♪
  24.      logízem  -zma m (ȋ) filoz. 1. nazor, po katerem ima logično prednost pred iracionalnim: logizem in psihologizem 2. sklep, ki upošteva zakone logike; logični sklep ♪
  25.      logogríf  -a m (ȋ) beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali odvzame: anagrami in logogrifi / reševati logogrife uganke s takimi besedami ♪

   27.404 27.429 27.454 27.479 27.504 27.529 27.554 27.579 27.604 27.629  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA