Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (27.229-27.253) 
- ličílo -a s (í) 1. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza: uporabljati ličila; poudariti oči z ličilom; plast ličila / svetlo ličilo za ustnice 2. knjiž., redko barva, lak: nanašati ličilo 3. zastar. loščilo (za čevlje): škatlica ličila ♪
- ličínka -e ž (ȋ) zool. žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo: ličinka se levi, zabubi, zaprede; ličinka zleze iz jajčeca / žuželčje ličinke; uničevati ličinke koloradskega hrošča; ličinke trakulje; ličinke žab paglavci ♪
- líčiti 1 -im nedov. (í ȋ) 1. nanašati ličilo na obraz: ličiti obrvi, ustnice; ličiti si trepalnice / ličiti igralca pred nastopom; ženske se ličijo; skrbno se ličiti; ličiti se pred ogledalom 2. prekrivati z barvo, lakom: ličiti avtomobile ♪
- líčiti 2 -im nedov. (í ȋ) zastar., navadno v zvezi z na biti podoben, spominjati: sin liči na očeta / tak sistem liči na absolutizem ♪
- líčje -a s (ȋ) 1. bot. del lubja, sestavljen iz mrtvih celic: vlakna ličja; zajedavci v ličju 2. ta del lubja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati z ličjem; palmovo ličje; košarica iz ličja; plašč iz lipovega ličja / vrbovo ličje / ličje konoplje, lanu vlakna, vlakenca 3. nar. ličkanje: z ličjem napolnjena blazina ♪
- líčkanje -a s (ȋ) 1. glagolnik od ličkati: ličkanje jim je šlo hitro od rok / povabiti na ličkanje; razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo 2. krovni listi, odstranjeni s koruznega storža: napolniti blazino z ličkanjem; šumenje ličkanja; copate iz ličkanja ♪
- líčnica -e ž (ȋ) anat. ploščata parna kost med zgornjo čeljustnico in senčnico: poškodovati si ličnico / ličnice mu izstopajo; ostre, široke ličnice; shujšan obraz s štrlečimi ličnicami ♪
- líčnik 2 -a m (ȋ) anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti ♪
- líčnost -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost ličnega1: občudovati ličnost hišice / ličnost pisave ♪
- lídijski -a -o prid. (í) muz., v zvezi lidijska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona f navzgor ♪
- lidít -a m (ȋ) kem. brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit: granate so nekdaj polnili z liditom ◊ min. temno sivi različek kalcedona ♪
- lído -a m (ȋ) knjiž., redko peščena obala, plaža: hoditi po lidu ♦ geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja ♪
- liferánt -a m (ā á) nav. slabš. dobavitelj: vojni liferanti ♪
- líga -e ž (ȋ) 1. organizacija, društvo, zlasti za zaščito česa, za boj proti čemu: ustanoviti ligo / protituberkulozna liga 2. šport. skupina, ki jo sestavljajo v tekmovalni sezoni moštva približno enakih sposobnosti: izpasti iz lige; zasesti prvo mesto v ligi / conska liga ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; prva zvezna liga ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz cele države // tekmovanje v okviru take skupine: zadnje kolo košarkarske lige ♪
- lígarica -e ž (ȋ) zool. divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis ♪
- ligáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na ligaše ali liga 2: ligaško moštvo / ligaško tekmovanje ♪
- ligatúra -e ž (ȗ) 1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk: prebrati ligaturo; uporabiti ligaturo & 2. muz. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj: napisati ligaturo 3. med. podveza, podvezovanje: ligatura žile ♪
- lignín -a m (ȋ) kem. organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin: celuloza in lignin ♪
- ligníten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lignit: lignitni bazen / lignitni premog ♪
- líh -a -o prid. (ȋ ȋ) ki ni deljiv z dve: hiše na tej strani imajo lihe številke ♦ mat. liha funkcija funkcija, ki je središčno somerna glede na koordinatno izhodišče; liho število naravno število, ki ni deljivo z dve ♪
- lihopŕst -a m (ȓ r̄) nav. mn., zool. lihoprsti kopitarji ♪
- líhost -i ž (ȋ) mat. lastnost, značilnost lihega: lihost in sodost števil ♪
- liják -a m (á) 1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka ∙ ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda // kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku 2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodi ◊ agr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno; meteor. lijak tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo ♪
- lijákast -a -o prid. (á) podoben lijaku: lijakaste grape; granate so izkopale lijakaste jame; zvrtati lijakasto luknjico / obleka z lijakastimi rokavi; lijakasto ustje reke ♦ bot. lijakasti cvet cvet z lijakasto podaljšanim cvetnim vencem lijákasto prisl.: dohod se lijakasto razširi ♪
- líjast -a -o prid. (ȋ) knjiž. lijakast: granata je izkopala lijasto jamo / lijasto ustje reke líjasto prisl.: lijasto se zoževati ♪
27.104 27.129 27.154 27.179 27.204 27.229 27.254 27.279 27.304 27.329