Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (27.004-27.028)



  1.      lepôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lepega: a) njena lepota je že minila; opevati žensko lepoto; dekliška lepota; klasična, vzvišena lepota; ekspr. krhka lepota; lepota oči; domišljava zaradi svoje lepote b) lepota pisateljevega stila; lepota vaj na orodju; koliko lepote je v tem kipu c) duševna lepota; lepota značaja č) lepota morja; občudovati lepoto narave, gorskega sveta; lepota pomladi // kar je lepo: zdaj je spoznal, kaj je lepota; helenistični tip lepote; zakoni lepote; imeti čut za lepoto 2. tudi mn. lepa stvar: občudovati naravne lepote; ta načrt bi uničil lepote gorske doline; ekspr. katera ženska bo oblečena v to lepoto lepo obleko / ekspr. to dekle pa res ni kaka posebna lepota ni posebno lepa; star. zbrale so se lepote z vsega sveta lepotice; zastar. slika ni posebne lepote ni posebno lepa / star., kot nagovor kam greš, lepota moja 3. knjiž., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost česa: tako je zdrav in močen, da ga je lepota videti ● star. zanemarjeni park mestu ni na lepoto v okras; ekspr. sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. bila je cvet lepote najlepša, zelo lepa
  2.      lepôtec  -tca m (ó) zelo lep moški: biti domišljav lepotec; ekspr. kdo je ta lepotec // ekspr. kar je zelo lepo: gamsi, lepotci naših gor / to je lepotec med kaktusi najlepši
  3.      lepôten  -tna -o prid. (ó) 1. nanašajoč se na lepoto: lepotne prvine / to je žalilo njegov lepotni čut; lepotni ideal tistega časa; bradavice in druge lepotne napake; izdelek z lepotno napako; imeti stroga lepotna merila / knjiž. izvoliti lepotno kraljico miss; prirediti lepotno tekmovanje 2. ki je za lepšanje: lepotna sredstva / lepotni obliž; lepotna maska za obraz / lepotna kirurgija; napraviti lepotno operacijo / odpreti lepotni salon kozmetični salon 3. ki se goji za okras; okrasen: lepotni grm; lepotne rastline ● knjiž. postaviti se v lepotno pozo pozo, ki naj izraža lepotokozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; zal. lepotna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi; luksuzna izdaja lepôtno prisl.: lepotno oblikovan; ta spomenik lepotno ni med pomembnejšimi glede na lepoto
  4.      lepotíca  -e ž (í) 1. zelo lepa ženska: njegova žena je lepotica; ekspr. lepotica ni, je pa privlačna / redko voliti lepotico Jadrana miss, lepotno kraljico // ekspr. kar je zelo lepo: kateri vrtnar je vzgojil to lepotico 2. zastar. lepotilno sredstvo, ličilo: na obrazu ima precej lepotice
  5.      lepotíčen  -čna -o prid. () 1. ki se goji za okras; okrasen: lepotično drevo; nasaditi lepotično grmovje 2. knjiž. lepotilen, kozmetičen: lepotična sredstva ● knjiž., redko lepotične napake lepotne
  6.      lepotíčica  -e ž (í) šalj. lepotica: sosedova lepotičica se bo poročila / kot nagovor kam greš, lepotičica
  7.      lepotíčiti  -im nedov.) krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: lepotičiti obraz, telo; sedela je pred ogledalom in se lepotičila; ženske se rade lepotičijo; lepotičiti si obraz // knjiž., ekspr. krasiti, lepšati sploh: rad je lepotičil svojo pisavo / lepotičiti govorjenje s tujkami
  8.      lepotíčje  -a s () knjiž. 1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: biserno lepotičje; lepotičje iz zlata; izdatki, skrinjica za lepotičje; pren. te lastnosti so lepotičje njene duše 2. redko okrasni predmeti, okrasje: obložiti smrečico z lepotičjem; stekleno lepotičje v vitrini
  9.      lepotíčka  -e ž (í) šalj. lepotica: kdo je ta lepotička / po cestah postavajo lepotičke / kot nagovor pelji me k šefu, lepotička
  10.      lepotíja  -e ž () 1. knjiž. lepota: njena nekdanja lepotija je minila; kakšna lepotija / lepotija Prešernovih pesmi / rad bi sam videl vse te lepotije; lepotije podzemeljske jame so nastajale tisočletja 2. star. okras, okrasek: s stropa visijo trakovi in druge lepotije; izdelovati lepotije iz slonove kosti / njena mladost je hiši v lepotijo
  11.      lepotílen  -lna -o prid. () s katerim se lepša obraz: uporabljati lepotilna sredstva / lepotilna krema / lepotilni salon kozmetični salon
  12.      lepotílo  -a s (í) sredstvo za lepšanje obraza: uporabljati lepotila; v sobi je dišalo po lepotilih; toaletna mizica z lepotili
  13.      lepôtnost  -i ž (ó) um. kar (naj) vzbudi vtis lepega: z resno lepotnostjo modelirani obrazi; cerkev, zgrajena v novi tehniki in njej ustrezajoči lepotnosti; lepotnost železobetona / umetnik se je v delu izogibal idealni lepotnosti lepoti
  14.      lepôtnosten  -tna -o (ó) pridevnik od lepotnost: lepotnostne osnove
  15.      lepoúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. ki pozna, ljubi lepoto v umetnosti: izobražen in lepoumen človek / lepoumno govorjenje
  16.      lepoúmnik  -a m () knjiž. poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti: on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik; lepoumniki romantiki; lepoumnik in mecen
  17.      lepoúmniški  -a -o prid. () nanašajoč se na lepoumnike: biti lepoumniški inteligent / slovensko lepoumniško kulturno izročilo
  18.      lépra  -e ž (ẹ̑) knjiž. kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane; gobavost: zboleti za lepro
  19.      leprózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. gobav: leprozni bolniki / leprozne spremembe na koži
  20.      lepúšen  -šna -o prid. (ū) knjiž., ekspr. nekoliko lep: lepušna natakarica
  21.      lés  -á stil. -a m (ẹ̑) 1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les; uporabljati les za izdelavo orodja; vrezati črke v les; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les; les je grčav, mehek, trd; kos lesa; lastnosti, struktura lesa; obdelava, predelava lesa; vrste lesa; kip je iz lesa; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa; grče, razpoke v lesu; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; rezbariti v lesu iz lesa / mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa; lesovi svetle barve 2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les; spravljati les iz gozda; spuščati les po drči; delavci zlagajo les; kubični meter lesa; skladovnice lesa na žagi; trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi; tesani, žagani les; les za kurjavo 3. redko gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago; pridelovanje drobnega lesa; sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm; goji topolov les topolovo drevje 4. nav.mn., knjiž. gozd: les šumi; veter je bučal skozi lesove; iti po drva v les; mračni lesi / les zarašča pašnike ● žarg., um. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; star. popotni les popotna palicaagr. rastni, rodni les; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; gozd. črni les les iglastega drevja; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; pozni les gostejša plast lesa v letnici; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana; kem. suha destilacija lesa; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mehki, trdi les; tehnični les ves les razen drv; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; vezani les vezane in panelne plošče; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze
  22.      lês  prisl. (é) 1. nar. sem, semle: ne more priti les / kot poziv les pojdi 2. v medmetni rabi, kot klic govedu na levo!: sivka, les / les (k) sebi
  23.      lésa  -e ž (ẹ́) 1. preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji: stara lesa škriplje; odpreti, odriniti leso; zapri leso za seboj, da ne bodo krave ušle / iti skozi leso 2. priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena: potegniti leso iz sušilnice; razgrniti hruške na leso; polne lese bučnic, krhljev / sušilna lesa 3. plot, ograja, navadno spletena iz šibja, protja: napraviti okrog staje leso; ograditi pašnik z leso ♦ agr. zasenčiti posevek v drevesnici z leso s steno, spleteno iz šibja, protja
  24.      lésarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lesarje ali lesarstvo: gozdarska, lesarska in lovska zbirka / lesarski delovodja
  25.      lésarstvo  -a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabavo, obdelavo, predelavo lesa: vprašanje gozdarstva in lesarstva

   26.879 26.904 26.929 26.954 26.979 27.004 27.029 27.054 27.079 27.104  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA