Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (26.904-26.928)


  1.      lék 2 -a m (ẹ̑) albanska denarna enota: vrednost leka ♪
  2.      lekár  -ja m (á) 1. star. izdelovalec zdravil, lekarnar: kupiti kapljice pri lekarju 2. zastar. zdravnik ♪
  3.      lekárnica  -e ž (ȃ) zastar. lekarna: nabiral je zdravilne zeli in jih nosil prodajat v lekarnico ♪
  4.      lekárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lekarno: lekarniški predpisi / lekarniška oprema / listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene / vodja lekarniške postaje / lekarniški poklic lekarnarski ♦ teh. lekarniška tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg ♪
  5.      lékcija  -e ž (ẹ́) 1. vsebinska in grafična enota v učbeniku, zlasti za tuji jezik: beri tretjo lekcijo; druga lekcija v angleški vadnici / naučil se je samo prvo lekcijo, druge pa ne // redko (učna) snov ene šolske ure: dijak se zadnje lekcije ni naučil; profesor je lekcijo dobro razložil; sprašuje samo zadnjo lekcijo 2. nav. mn., zastar. poučevanje izven šole; inštrukcija: preživljati se z lekcijami / dajati lekcije inštruirati; pren., ekspr. potrebno se mu zdi dajati nam lekcije o demokraciji 3. ekspr. oster opomin, ukor, kazen: dati komu pošteno lekcijo; deliti lekcije; podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto / poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija; ker nisi ubogal, si se prehladil — to naj ti bo lekcija za drugič (koristen) nauk ♪
  6.      leksém  -a m (ẹ̑) lingv. beseda kot nosilec pomena: stavek: človek je človeku volk ima tri lekseme ♪
  7.      léksičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na leksiko: leksične značilnosti štajerskih govorov / baltoslovanske leksične paralele ♪
  8.      leksikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na leksiko: leksikalne razlike v narečjih / leksikalni neologizmi / leksikalna enota 2. nanašajoč se na leksikon, slovar: problemi leksikalnega dela / leksikalno obravnavanje snovi / leksikalni podatki o avtorju leksikonski ♪
  9.      leksikalizírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) lingv. postati leksem: pripona izem se je leksikalizirala ♪
  10.      leksikográf  -a m (ȃ) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z leksikografijo, slovarnik: slovenski leksikograf Cigale 2. sestavljavec leksikona ♪
  11.      leksikográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na leksikografijo: zbirati gradivo za leksikografsko delo / leksikografska tradicija / Leksikografski zavod v Zagrebu ♪
  12.      leksikolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na leksikologijo: leksikološka študija / leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik ♪
  13.      léksikon  -a m (ẹ̄) 1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti: izdati leksikon; iskati pojasnila v leksikonu; leksikon v štirih knjigah; članek v leksikonu; enciklopedije in leksikoni / glasbeni, pedagoški leksikon / konverzacijski leksikon / Slovenski biografski leksikon; Krajevni leksikon Slovenije ∙ ekspr. on je pravi, živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan 2. knjiž., redko slovar, zlasti enojezični ♪
  14.      léksikonski  tudi leksikónski -a -o prid. (ẹ̄; ọ̑) nanašajoč se na leksikon: prebirati leksikonske članke / leksikonski podatki / leksikonski format knjige večji, velik ♪
  15.      lektíra  -e ž (ȋ) knjiž. 1. čtivo, berilo: mladini primerna lektira 2. redko dojemanje vsebine besedila; branje: vpliv lektire grških tragedij ♪
  16.      léktor  -ja m (ẹ́) 1. predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektor francoskega jezika; lektor za angleščino / lektor glasbe, risanja 2. sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje rokopise: razpisati mesto lektorja // sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih: lektorjevo delo z igralci 3. nekdaj kdor glasno bere drugim: Trubar je bil pri Bonomu tudi lektor ◊ rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od eksorcista ♪
  17.      lektorát  -a m (ȃ) pedagoška enota ali službeno mesto lektorja zlasti v okviru fakultete: ustanoviti lektorat; lektorat češkega jezika, za češki jezik na ljubljanski univerzi ♪
  18.      léktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lektorje: obiskovati lektorski tečaj za praktično znanje angleščine / lektorsko delo; založba je razpisala lektorsko mesto ♦ gled. lektorska vaja ♪
  19.      lektúra  -e ž (ȗ) zal. pregled, jezikovna obdelava, ocena rokopisa za založbo, gledališče, radio: opraviti lekturo ♪
  20.      lémez  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa; škarnik, špirovec: streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak 2. žarg., pri dravskih splavarjih splavarsko veslo, splavarski drog: splavarji so se upirali v lemeze ♪
  21.      lémež  in lêmež -a m (ẹ̑; é) del pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje: lemež se je zarezal globoko v zemljo; kamenje se je drobilo pod ostrim lemežem; lemež in črtalo; pren., ekspr. sever je zaril lemež med oblake ♦ agr. dletasti, kljunasti lemež ♪
  22.      lémežen  in lêmežen -žna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na lemež: za lemežno dolžino širok jarek / lemežni plugi ♪
  23.      lémežnica  -e ž (ẹ̑) anat. koščeni, zadnji del nosnega pretina; ralo ♪
  24.      léming  -a m (ẹ̑) zool. majhen glodavec, ki živi v severnih polarnih pokrajinah, Lemmus: množične selitve lemingov / skandinavski leming ♪
  25.      lémpa  -e ž (ẹ̑) 1. nar. zahodno kangla: naliti mleko v lempo // lesen ročni sodček, zlasti za vodo: oprtal si je lempo na hrbet 2. nar. velik trebuh: Ko se je razburjenje poleglo, je župnik prekrižal roke na svoji lempi (C. Kosmač) ♪

   26.779 26.804 26.829 26.854 26.879 26.904 26.929 26.954 26.979 27.004  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA