Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (26.579-26.603)



  1.      lahkomíselnost  -i [sǝl] ž () 1. lastnost, značilnost lahkomiselnega človeka: vsega je kriva njegova lahkomiselnost; očitati komu lahkomiselnost / to je storil iz lahkomiselnosti; v svoji mladostni lahkomiselnosti o tem ni premišljal 2. lahkomiselno dejanje: uganjati lahkomiselnosti; zagrešiti hudo lahkomiselnost
  2.      lahkomíšljenec  -nca m () redko lahkomiseln človek, lahkomiselnež: med tistimi, ki gredo na visoke hribe, je tudi nekaj lahkomišljencev
  3.      lahkomíšljenka  -e ž () redko lahkomiselna ženska, lahkomiselnica: velika lahkomišljenka
  4.      lahkomíšljenost  -i ž () lahkomiselnost: dokazal je svojo lahkomišljenost; mladostna lahkomišljenost / zagrešiti lahkomišljenost
  5.      lahkonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., ekspr. hiter, uren, živahen: takrat sem bil še lahkonog; lahkonoga deklica; lahkonoga srna lahkonógo prisl.: lahkonogo je skočila z voza
  6.      láhkooborožênec  -nca m (ā-é) pri starih Grkih in Rimljanih lahko oborožen vojak pešec: napad lahkooborožencev
  7.      lahkosŕčen  -čna -o prid. () star. brezskrben: lahkosrčna mlada druščina lahkosŕčno prisl.: lahkosrčno žvižgaje je odšel / tako lahkosrčno so ga izločili iz svoje srede neprizadeto, ravnodušno
  8.      láhkost  -i ž (á) lastnost, značilnost lahkega: lahkost perja / peruti dajejo ptici lahkost / lahkost in gibčnost
  9.      lahkôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lahkega: lahkota prvih uspehov ga je uspavala; lahkota in težavnost vaj / lahkota v hoji gibčnost, prožnost / obšel ga je občutek lahkote 2. v prislovni rabi, v zvezi z lahkoto izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: z lahkoto je nosil vreče; z lahkoto je premagal nasprotnike / on je z večjo lahkoto dobil službo kot jaz / publ., z oslabljenim pomenom če ta odlok premislimo, spoznamo z lahkoto, da so z njim dani pogoji za napredek
  10.      lahkôten  -tna -o prid., lahkôtnejši (ó) 1. ki dela videz, da zanj ni potreben telesni napor: lahkoten tek konj; lahkotna hoja / stopati z lahkotnimi koraki 2. redko ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek: lahkotno pohištvo / lahkoten dim se dviga nad hišami 3. ki glede na izrazna sredstva ne izraža, kaže truda, nespretnosti: delo je pisano v lahkotnem jeziku / lahkoten ton pogovora sproščen, prijeten 4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: bil je ves lahkoten in sproščen // ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti; lahek: življenje je zdaj lahkotnejše 5. umetniško nezahteven: lahkoten film; brati lahkotno literarno delo / repertoar tega gledališča je lahkoten lahkôtno prisl.: lahkotno hoditi, plesati; lahkotno iti mimo vseh težav brezskrbno, neprizadeto; to me nič ne skrbi, je rekel lahkotno; naslonjač učinkuje lahkotno; sam.: v njegovem vedenju je nekaj lahkotnega
  11.      lahkôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost lahkotnega: lahkotnost gibov / lahkotnost pisateljevega pripovedovanja, stila / lahkotnost njegovega nastopa je privlačna / lahkotnost duha gibčnost, prožnost
  12.      lahkoúmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. star. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice; lahkomiseln: ne zaupajo mu, ker je malomaren in lahkoumen / prazne in lahkoumne besede 2. knjiž., redko bister, (duševno) prožen: to je lahkoumen človek 3. zastar. lahko razumljiv: njegove pesmi so lahkoumne
  13.      lahkoúmnost  -i ž (ú) 1. star. lahkomiselnost: zgražali so se nad njegovo lahkoumnostjo; mladostna lahkoumnost 2. zastar. lahka razumljivost: spis se odlikuje po zanimivosti in lahkoumnosti
  14.      lahkovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki preveč verjame, zaupa drugim: bila je lahkoverna ženska in je verjela njegovim lepim besedam
  15.      lahkovérnež  -a m (ẹ̑) ekspr. lahkoveren človek: našel je nekaj lahkovernežev, ki so ga poslušali
  16.      lahkovérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost lahkovernega človeka: goljuf je izrabil njeno lahkovernost; otroška lahkovernost
  17.      lahkožíven  -vna -o prid. () star. lahkoživ: lahkoživna in razuzdana ženska / fant je bil nadarjen, a len in lahkoživen
  18.      lahkožívka  -e ž () ekspr. ženska, ki moralno ni neoporečna: zaiti v slabo družbo, med lahkoživke
  19.      lahkožívost  -i ž (í) lastnost, značilnost lahkoživega človeka: njena lahkoživost je bila splošno znana / lahkoživost in brezskrbnost
  20.      láhnost  -i ž (á) lastnost, značilnost lahnega: lahnost vetriča
  21.      lahón  -a m (ọ̑) slabš. 1. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: lahoni in nemčurji 2. Italijan: upreti se lahonom
  22.      láhten  -tna -o prid. () lakten: lahtne kosti
  23.      laicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na laicizem: laicistična država / laicistična prizadevanja
  24.      laicizácija  -e ž (á) laizacija: laicizacija družbe; laicizacija znanosti v 18. stoletju
  25.      laicízem  -zma m () knjiž. stanje, da je vera izključena iz javnega življenja: dolgoletni francoski laicizem ♦ rel. nazor, da se mora vera izključiti iz javnega življenja

   26.454 26.479 26.504 26.529 26.554 26.579 26.604 26.629 26.654 26.679  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA