Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (26.204-26.228)



  1.      kúkati 1 -am nedov.) 1. oglašati se z glasom kuku: kukavica kuka 2. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, ki je podoben glasu kukavice, naznanjati čas: ima uro, ki kuka
  2.      kúkati 2 -am nedov.) 1. nav. ekspr. gledati, navadno skrivoma, pritajeno: kukati izza drevesa, vogla; kukati skozi ključavnico; priprl je vrata in kukal v kuhinjo / iz luknje je kukala lisica; pren. izza oblakov je kukalo sonce 2. ekspr. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice; gledati: izpod krila ji kukajo čipke / prvi zvončki že kukajo iz zemlje
  3.      kukáva  -e ž () geogr. večja kraška kotanja z navadno navpičnimi stenami
  4.      kúkaven  -vna -o prid. (ū) zastar. beden, žalosten: njegovo življenje je bilo kukavno / znašel se je v prav kukavnem stanju
  5.      kúkavica  -e ž (ú) 1. ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk: kukavica kuka; iz gozda je bilo slišati kukavico ∙ iz radijskega sprejemnika se je oglasila kukavica zvočni signal ljubljanske radijske postaje; ura s kukavico ura, navadno stenska, ki daje zvočne znake, podobne glasu kukavice // ekspr. tuj, nezakonski otrok (v družini): podtaknila mu je kukavico 2. bot., navadno v zvezi navadna kukavica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti, Orchis morio: šopek navadnih kukavic 3. zastar. bojazljivec, strahopetec: ne bodi takšna kukavica
  6.      kúkavičji  -a -e prid. (ū) nanašajoč se na kukavice: eno jajce v taščičinem gnezdu je bilo kukavičje / kukavičji mladič ∙ ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugegabot. kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi
  7.      kukavíčnica  in kúkavičnica -e ž (; ú) nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in cveti v grozdih ali klasih, Orchidaceae
  8.      kukavíčnik  in kúkavičnik in kukovíčnik in kúkovičnik -a m (; ú) bot. rastlina s črtalastimi listi in z navadno svetlo rdečimi cveti v klasih, Gymnadenia
  9.      kú-klúx-klán  in kúklúksklán -a [-kluks-] m (--) v Združenih državah Amerike tajna teroristična organizacija, ki se bori zlasti proti enakopravnosti črncev: člani ku-klux-klana
  10.      kúkma  -e ž () nar. vzhodno lasje, potisnjeni izpod rute nad čelo: narediti si kukmo / kokoš ima kukmo čop
  11.      kúkmak  -a m () bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu, Psalliota: poljski, travniški kukmak
  12.      kúkmast  -a -o prid. () nar. vzhodno, v zvezi s kokoš čopast
  13.      kukú  -ja m, tudi neskl. () posamezen glas pri kukanju, oglašanju: kukavica mu je nakukala trinajst kukujev
  14.      kúkú  medm. (-) 1. posnema glas kukavice: kuku, kuku, se oglaša kukavica iz gozda 2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kuku, tukaj sem
  15.      kúkúc  medm. (-) otr., pri igri izraža opozorilo nase: odkrije si obraz in reče otroku: kukuc
  16.      kúkúk  medm. (-) 1. posnema glas kukavice: po gozdu odmeva: kukuk, kukuk 2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kukuk, me vidiš?
  17.      kukurícati  -am nedov. () nav. ekspr., redko kikirikati, kukurikati: petelinček kukurica na dvorišču
  18.      kukurícniti  -em dov.) nav. ekspr., redko kikirikniti, zakikirikati: na dvorišču je kukuricnil petelin
  19.      kukuričnják  -a m (á) nar. prekmursko stavba za sušenje in hranjenje koruze: kukuričnjak je bil poln
  20.      kukurú  medm. () posnema glas petelina: kukuru, kukuru, vabi petelin kokoši
  21.      kúla  -e ž () v orientalskem okolju stolp, navadno obrambni: od trdnjave je ostala le še kula / mesto slovi po džamijah in kulah
  22.      kulák  -a m (á) 1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni lastnik velikega posestva, ki ga obdeluje navadno z najeto delovno silo: kulaki so se upirali kolektivizaciji 2. slabš., prva leta po 1945 velik kmet, gruntar: Kulakom je treba pokazati zobe. Bati se nas morajo (K. Grabeljšek)
  23.      kulán  -a m () zool. oslu podobna žival, ki živi v centralni Aziji, Equus hemionus hemionus
  24.      kulánten  -tna -o prid. () knjiž., redko ustrežljiv, uslužen: kulanten trgovec
  25.      kuláški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kulake: bil je iz kulaške družine / kulaška miselnost

   26.079 26.104 26.129 26.154 26.179 26.204 26.229 26.254 26.279 26.304  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA