Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (26.204-26.228)


  1.      kúkati 1 -am nedov. (ū ȗ) 1. oglašati se z glasom kuku: kukavica kuka 2. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, ki je podoben glasu kukavice, naznanjati čas: ima uro, ki kuka ♪
  2.      kúkati 2 -am nedov. (ū ȗ) 1. nav. ekspr. gledati, navadno skrivoma, pritajeno: kukati izza drevesa, vogla; kukati skozi ključavnico; priprl je vrata in kukal v kuhinjo / iz luknje je kukala lisica; pren. izza oblakov je kukalo sonce 2. ekspr. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice; gledati: izpod krila ji kukajo čipke / prvi zvončki že kukajo iz zemlje ♪
  3.      kukáva  -e ž (ȃ) geogr. večja kraška kotanja z navadno navpičnimi stenami ♪
  4.      kúkaven  -vna -o prid. (ū) zastar. beden, žalosten: njegovo življenje je bilo kukavno / znašel se je v prav kukavnem stanju ♪
  5.      kúkavica  -e ž (ú) 1. ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk: kukavica kuka; iz gozda je bilo slišati kukavico ∙ iz radijskega sprejemnika se je oglasila kukavica zvočni signal ljubljanske radijske postaje; ura s kukavico ura, navadno stenska, ki daje zvočne znake, podobne glasu kukavice // ekspr. tuj, nezakonski otrok (v družini): podtaknila mu je kukavico 2. bot., navadno v zvezi navadna kukavica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti, Orchis morio: šopek navadnih kukavic 3. zastar. bojazljivec, strahopetec: ne bodi takšna kukavica ♪
  6.      kúkavičji  -a -e prid. (ū) nanašajoč se na kukavice: eno jajce v taščičinem gnezdu je bilo kukavičje / kukavičji mladič ∙ ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega ♦ bot. kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi ♪
  7.      kukavíčnica  in kúkavičnica -e ž (ȋ; ú) nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in cveti v grozdih ali klasih, Orchidaceae ♪
  8.      kukavíčnik  in kúkavičnik in kukovíčnik in kúkovičnik -a m (ȋ; ú) bot. rastlina s črtalastimi listi in z navadno svetlo rdečimi cveti v klasih, Gymnadenia ♪
  9.      kú-klúx-klán  in kúklúksklán -a [-kluks-] m (ȗ-ȗ-ȃ) v Združenih državah Amerike tajna teroristična organizacija, ki se bori zlasti proti enakopravnosti črncev: člani ku-klux-klana ♪
  10.      kúkma  -e ž (ȗ) nar. vzhodno lasje, potisnjeni izpod rute nad čelo: narediti si kukmo / kokoš ima kukmo čop ♪
  11.      kúkmak  -a m (ȗ) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu, Psalliota: poljski, travniški kukmak ♪
  12.      kúkmast  -a -o prid. (ȗ) nar. vzhodno, v zvezi s kokoš čopast ♪
  13.      kukú  -ja m, tudi neskl. (ȗ) posamezen glas pri kukanju, oglašanju: kukavica mu je nakukala trinajst kukujev ♪
  14.      kúkú  medm. (ȗ-ȗ) 1. posnema glas kukavice: kuku, kuku, se oglaša kukavica iz gozda 2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kuku, tukaj sem ♪
  15.      kúkúc  medm. (ȗ-ȗ) otr., pri igri izraža opozorilo nase: odkrije si obraz in reče otroku: kukuc ♪
  16.      kúkúk  medm. (ȗ-ȗ) 1. posnema glas kukavice: po gozdu odmeva: kukuk, kukuk 2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kukuk, me vidiš? ♪
  17.      kukurícati  -am nedov. (ȋ) nav. ekspr., redko kikirikati, kukurikati: petelinček kukurica na dvorišču ♪
  18.      kukurícniti  -em dov. (í ȋ) nav. ekspr., redko kikirikniti, zakikirikati: na dvorišču je kukuricnil petelin ♪
  19.      kukuričnják  -a m (á) nar. prekmursko stavba za sušenje in hranjenje koruze: kukuričnjak je bil poln ♪
  20.      kukurú  medm. (ȗ) posnema glas petelina: kukuru, kukuru, vabi petelin kokoši ♪
  21.      kúla  -e ž (ȗ) v orientalskem okolju stolp, navadno obrambni: od trdnjave je ostala le še kula / mesto slovi po džamijah in kulah ♪
  22.      kulák  -a m (á) 1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni lastnik velikega posestva, ki ga obdeluje navadno z najeto delovno silo: kulaki so se upirali kolektivizaciji 2. slabš., prva leta po 1945 velik kmet, gruntar: Kulakom je treba pokazati zobe. Bati se nas morajo (K. Grabeljšek) ♪
  23.      kulán  -a m (ȃ) zool. oslu podobna žival, ki živi v centralni Aziji, Equus hemionus hemionus ♪
  24.      kulánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž., redko ustrežljiv, uslužen: kulanten trgovec ♪
  25.      kuláški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kulake: bil je iz kulaške družine / kulaška miselnost ♪

   26.079 26.104 26.129 26.154 26.179 26.204 26.229 26.254 26.279 26.304  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA