Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (26.154-26.178)



  1.      ksilít  -a m () petr. premog, v katerem je lesna zgradba jasno vidna, lesni premog: v kupu lignita je tudi nekaj ksilita
  2.      ksilofón  -a m (ọ̑) muz. glasbilo z lesenimi ploščicami, na katere se udarja z lesenima paličicama: igrati na ksilofon
  3.      ksilografíja  -e ž () um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo; lesorez: uspehi ksilografije
  4.      ksilolíten  -tna -o prid. () grad. ki je iz ksilolita: ksilolitni tlak
  5.      kšèft  kšêfta in kšéft -a m ( é; ẹ̑) nižje pog. trgovska dejavnost, trgovanje, ki prinaša navadno večji dobiček: ima smisel za kšeft / naredil je dober kšeft kupčijo // delo, opravek: ta kšeft mu ne gre od rok
  6.      kúb  -a m () mat. tretja potenca števila: izračunati kub / x na kub [x3]
  7.      kubánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Kubance ali Kubo: kubanski revolucionarji ♦ gastr. kubanski rum originalni rum z manj močno aromo in manjšo stopnjo alkohola
  8.      kubatúra  -e ž () prostornina, navadno kot izraz količine: kubatura stavbe je zelo velika / izračunati kubaturo izkopane zemlje // strojn. prostornina, ki jo opiše bat pri svojem gibanju v valju; gibna prostornina: vozila z različnimi kubaturami / kubatura motorja
  9.      kúben  -bna -o prid. () mat. kubičen: kubna enačba, funkcija / kubni meter
  10.      kúbičen  -čna -o prid. (ú) nanašajoč se na kubus: kubična gmota podstavka / kubična masovnost kraške hiše
  11.      kubíčen  in kúbičen -čna -o prid. (; ú) 1. nanašajoč se na kub: kubični koren; kubična enačba, funkcija 2. v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre drv; izkopali so več kubičnih metrov [m3] zemlje / kubični centimeter ● žarg., avt. koliko kubičen je motor kolikšna je njegova gibna prostorninamin. kubični silikat silikat, ki se pojavlja v kristalih kubičnega sistema; kubični sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge
  12.      kúbičnost  -i ž (ú) knjiž. lastnost, značilnost kúbičnega: kubičnost kamnitnega podstavka; poudaril je kubičnost predmetov / masivna kubičnost
  13.      kubík  -a m () pog. kubični meter: za kubik lesa je dobil precej denarja; odmetati več kubikov snega / meriti v kubikih // žarg. kubični centimeter: vbrizgal mu je več kubikov zdravila / koliko kubikov ima motor tvojega avtomobila
  14.      kubírati  -am nedov. in dov. () mat. računati tretjo potenco števila: kubirati in kvadrirati
  15.      kubíst  -a m () predstavnik kubizma: skupina ekstremnih kubistov
  16.      kubístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kubiste ali kubizem: kubistična slika / kubistična razstava / ekspr. na steni je visel čisto kubističen portret
  17.      kubízem  -zma m () um. zahodnoevropska umetnostna smer v slikarstvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja naravo tako, da jo razstavlja na osnovne prostorske oblike: predstavnik kubizma
  18.      kúbus  tudi kúb -a m () knjiž. kocka: izračunati prostornino kubusa / stavba je bila podobna velikanskemu kubusu
  19.      kúcelj  -clja m (ú) nar. zahodno grič, vzpetina: na kuclju je stala cerkev ◊ alp. nižja skala z zaobljenim vrhom
  20.      kúcljast  -a -o prid. (ú) nar. zahodno ki ima kuclje: kucljasta pokrajina
  21.      kúčma  -e ž () okroglo krzneno pokrivalo, ki sega do ušes: pokriti se s kučmo; z astrahanom obšita kučma; kučma iz bobrovega krzna // ekspr., navadno z rodilnikom kar kaj pokriva: z velikim naporom so dosegli sneženo kučmo vrha
  22.      kúfer  -fra m (ú) nižje pog. kovček: nosil je težek kufer ∙ pog. kufre gor, kufre dol izraža odpor do ponavljajočega se dela, zlasti preseljevanja
  23.      kúga  -e ž (ú) 1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot kletvica: da bi te kuga; kuga te poberi // ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga 2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga ● publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstevbot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
  24.      kúguar  -ja m () zool. srednje velika, lepo pisana zver, ki živi v Severni in Južni Ameriki; puma
  25.      kúha  -e ž (ú) 1. kuhanje: lotila se je kuhe; mešati jed med kuho; hiteti s kuho / prinesti krompirja za eno kuho 2. ekspr., redko jed, hrana: pripravljati kuho; jesti dobro, enolično kuho / kuhi je primešala dišave // star. (kuhana) hrana za prašiče: gosta kuha; kotel za kuho

   26.029 26.054 26.079 26.104 26.129 26.154 26.179 26.204 26.229 26.254  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA