Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (24.054-24.078)



  1.      kódravost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost kodravega: enakomerna kodravost las / kodravost volne ♦ agr. bolezen rastlin, pri kateri se poganjki in listi kodrajo
  2.      kódrc  -a m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od koder: črni kodrci
  3.      kódrček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od koder: izpod rute so ji silili temni kodrčki / delati si kodrčke
  4.      kodrčíja  -e ž () zastar. zmešnjava, zmeda: v državi vlada kodrčija / glavo ji obdaja čudna kodrčija črnih las
  5.      kodrlájsast  -a -o prid. (ā) pog. ki je različnih, nedoločnih barv: ima kodrlajsaste oči / slabš. ta obleka je preveč kodrlajsasta barvno neskladna, pisana
  6.      kodrogrívec  -vca m () nav. slabš. kdor ima kodraste lase: pusti tistega kodrogrivca; pren. Hrast, hrast kodrogrivec, kdo lase ti goste mrši (O. Župančič)
  7.      kodrolásec  -sca m () nav. ekspr. kdor ima kodraste lase: kdo je tisti mladi kodrolasec
  8.      kodroláska  -e ž () nav. ekspr. ženska, ki ima kodraste lase: videli so ga v družbi z neko kodrolasko
  9.      kodrolísten  -tna -o prid. () ki ima nakodrane liste: kodrolistna rastlina
  10.      kòedukácija  -e ž (-á) knjiž. skupna vzgoja, izobraževanje (mladine obeh spolov)
  11.      koeficiènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami: tabela koeficientov / razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo 2. knjiž. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma; količnik: koeficient se je spremenil; ugotoviti koeficient ◊ ekon. koeficient obračanja število, ki izraža razmerje med porabljenimi in povprečnimi vloženimi sredstvi, navadno v razdobju enega leta; koeficient produktivnosti število, ki izraža razmerje med količino proizvodnje in številom delavcev
  12.      kòeksisténca  -e ž (-ẹ̑) zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje: zavzemati se za koeksistenco / publ. politika miroljubne koeksistence / aktivna koeksistenca politika vsestranskega trajnega sodelovanja in sporazumevanja; pren., ekspr. koeksistenca stvari, umetnosti
  13.      kòeksisténčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na koeksistenco: zavzemati se za bolj koeksistenčna stališča / koeksistenčna politika / koeksistenčno obstajanje
  14.      kòeksistírati  -am nedov. (-) publ. živeti po načelih koeksistence: države z različno družbeno ureditvijo bi morale koeksistirati; pren., knjiž. v reviji so koeksistirale vse literarne smeri
  15.      kofeín  -a m () farm. alkaloid v kavi, čaju, kakavu, ki poživljajoče deluje na centralno živčevje: kofein in nikotin
  16.      kofeínski  -a -o prid. () nanašajoč se na kofein: kofeinski preparat
  17.      kognitíven  -vna -o prid. () filoz. spoznaven: kognitivne prvine
  18.      koherénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. medsebojna povezanost, odvisnost: novemu naselju manjka oblikovne koherence; konsistenca in koherenca gospodarskega plana
  19.      koherénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. medsebojno povezan, odvisen: izdelana so objektivna in koherentna merila
  20.      koheréntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost koherentnega: koherentnost pojmovnega sistema
  21.      kohezíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na kohezijo: kohezijska sila / kohezijske tendence v družbi
  22.      kohezíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kohezijo: sprememba kohezivnega procesa / v družbi se je izoblikovalo več kohezivnih skupin
  23.      kohezívnost  -i ž () fiz. sposobnost za kohezijo: neznatna kohezivnost med plinskimi molekulami; pren., knjiž. povečati kohezivnost delovnega kolektiva
  24.      koincidénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. (naključno) sovpadanje, (naključno) ujemanje: do takih koincidenc vedno prihaja; koincidenca interesov posameznika in družbe / ta koincidenca je verjetno čisto slučajna
  25.      koincidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koincidenco: koincidenčni interesi ♦ geom. koincidenčna ravnina v nekaterih projekcijskih sistemih geometrijsko mesto točk, katerih prirejena risa sovpadata

   23.929 23.954 23.979 24.004 24.029 24.054 24.079 24.104 24.129 24.154  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA