Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (23.654-23.678)



  1.      klémpati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. 1. slabo, nevešče a) igrati (na klavir): klempa, da me bolijo ušesa / slabš. kar naprej klempa igra b) tipkati: nehaj že klempati / slabš. naučil se je klempati tipkati 2. sestavljati, zbijati: iz desk nekaj klempa
  2.      klempáti  -ám nedov.) ekspr. počasi, okorno stopati: s težavo je klempal ob hiši navzgor
  3.      klèn 1 kléna m ( ẹ́) sladkovodna riba z veliko glavo in zlato rumeno liso na bokih: klen in postrvi
  4.      klèn 2 kléna m ( ẹ́) maklen: les klena
  5.      klén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. knjiž. čvrst, krepek: klen rod; mož je še klen / klen značaj // nazoren, sočen: klene besede / piše v zelo klenem, plastičnem jeziku 2. nav. ekspr., v zvezi s pšenica, zrno zdrav, poln: klena pšenica kléno prisl.: bil je kleno odločen
  6.      klenìč  -íča m ( í) zool. manjša sladkovodna riba s temno sivo liso na bokih, Leuciscus leuciscus
  7.      klénkati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti // nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali 2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir): klenka, da je ne morem poslušati / slabš. zna klenkati igratiteh. neurejeno izgorevati zaradi previsokega tlaka v valju motorja
  8.      klénkniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: mali zvon je klenknil in vsi so utihnili / v trgovini je klenknil zvonček 2. dati glas kot pri udarcu po zvonu, kovini: železna vrata so glasno klenknila
  9.      klénost  -i ž (ẹ̄) knjiž. čvrstost, krepkost: klenost mladega človeka / klenost značaja // nazornost, sočnost: klenost stilnega izraza
  10.      kléntati  -am in klentáti -ám nedov. (ẹ̑; á ) nar. težko hoditi, šepati: ob palici je klental za njim
  11.      klèp  klêpa in klépa m ( é, ẹ́) 1. ostrina (kose, srpa): klep nabrusiti / ima dober, slab, tanek klep / klep kose je obrabljen 2. redko klepanje: slišal se je klep
  12.      klép  -í ž (ẹ̑) nar. 1. mn. klepalnik: nabavil si je klepi in žago 2. klep m: kosa z dobro, tanko klepjo
  13.      klepálen  -lna -o prid. () namenjen za klepanje: klepalno kladivo, orodje
  14.      klepálnik  -a [n in ln] m () priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje: pripravil si je kladivo, srpe in klepalnik / sedel je na klepalnik in začel tolči na stolček klepalnika // redko kladivo za klepanje: udarjati s klepalnikom
  15.      klepálo  -a s (á) redko zgornji del klepalnika; babica: položil je srp na klepalo in udaril
  16.      klepánje  -a s () glagolnik od klepati: klepanje kose / poslušal je enakomerno klepanje kladiv / klepanje divjega petelinavet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja
  17.      klepárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kleparje ali kleparstvo: kleparska delavnica / kleparske škarje; kleparsko kladivo / kleparska obrt
  18.      klepáti  klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, nevešče a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljalilov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino
  19.      klêpec  -pca m (é) redko kladivo za klepanje; klepač: enakomerno udarjati s klepcem
  20.      klepèt  -éta in -êta m ( ẹ́, é) nav. ekspr. živahen, sproščen pogovor o nepomembnih stvareh: za klepet vedno najde čas / iz sobe je bilo slišati klepet govorjenje, pogovarjanje // v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor: pridi popoldne na klepet ◊ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja
  21.      klepetáč  -a m (á) nav. slabš. kdor (rad) veliko govori: imeli so ga za širokoustneža in klepetača; bil je neznosen klepetač
  22.      klepetáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) 1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam // govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta 2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo // redko, v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza klepetáje: živahno klepetaje sta krenili proti domu
  23.      klepetàv  -áva -o prid. ( á) nav. ekspr. ki (rad) veliko govori: klepetave ženske / je precej klepetav
  24.      klepetávost  -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost klepetavega človeka: jezila ga je njena klepetavost / ne zameri moji klepetavosti / v pesmih je s klepetavostjo skušal skriti pomanjkanje globlje misli z gostobesednostjo
  25.      klepêtec  -tca m (é) 1. redko lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove; klopotec: na jablanah in v vinogradih so se oglašali klepetci; vrti se kot klepetec v vetru // nar. raglja, ropotalo: vrteti klepetec 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klepetec

   23.529 23.554 23.579 23.604 23.629 23.654 23.679 23.704 23.729 23.754  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA