Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (2.126-2.150)



  1.      navijálka  -e ž () majhna, preprosta priprava valjaste oblike za navijanje, kodranje las: navijati (lase) na navijalke; kovinske, plastične navijalke
  2.      navijálka  -e [k in lk] ž () delavka, ki navija: navijalka v predilnici
  3.      navijálnica  -e ž () delavnica, obrat za navijanje: obratovodja navijalnice
  4.      navijálnik  -a m () teh. navijalni stroj: navijalnik za papir
  5.      navijálo  -a s (á) teh. priprava za navijanje: električno navijalo; navijalo za žico
  6.      navíjanje  -a s (í) glagolnik od navijati: navijanje sukanca; stroj za navijanje čipk / navijanje ure je avtomatično / navijanje cen / burno navijanje gledalcev za domače moštvo
  7.      navijáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na navijač 1: navijaški rekviziti / navijaško navdušenje / ekspr. navijaške navade
  8.      navíjati  -am nedov. (í) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: navijati vrv, žico; rahlo, trdno navijati; navijati na klobčič / navijati lase na navijalke; preja se navija na valj 2. delati prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: navijati pero, vzmet // dajati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: navijati uro; priprava se navija avtomatično 3. pog. naravnavati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: navija radio, da kar hrešči / ekspr. kar naprej navija gramofon ga uporablja, posluša 4. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: brezobzirno navijati cene 5. ekspr. siliti, pregovarjati koga: navijala ga je, dokler ji ni vsega povedal / navijati koga z vprašanji nadlegovati 6. šport. ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijati za domače nogometaše 7. žarg. navduševati, potegovati se za kaj: eni so navijali za izlet v gorski svet, drugi za na morje ● ekspr. navijati komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. zvito navijajo svoje gospodarje jih goljufajo, varajo
  9.      navírati 1 -am nedov. ( ) ekspr. hitro, navadno v veliki količini pritekati: voda navira / solze so ji začele navirati v oči; pren. grenkoba mu je navirala v besede
  10.      navírati 2 -am nedov. ( ) 1. nar., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati: navirati pogovor na preteklost 2. knjiž., redko siliti, izsiljevati: naviral ga je, naj mu izroči pismo
  11.      navisán  -a m () zdravilo proti bljuvanju, vrtoglavici: pred vožnjo z avtobusom vedno vzame navisan; steklenička navisana; neskl. pril.: navisan tableta
  12.      navítek  -tka m () kar je navito (na kaj): navitek sukanca, žice / preja v navitkih / navijati, odvijati navitke ♦ tekst. križni navitek
  13.      navíti  -víjem dov. (í) 1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: naviti nit, prejo; naviti žico na tuljavo / navili so deset klobčičev volne / naviti lase na navijalke; pog. danes si se pa lepo navila imaš lepe kodre, lepo pričesko 2. napraviti prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: naviti pero, vzmet / naviti strune // dati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: naviti budilko; igrača, ki se navije 3. pog. naravnati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: naviti radio do konca / navijejo gramofon in plešejo 4. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so izkoristili pomanjkanje surovin in navili cene / naviti davke 5. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: starca je končno le navil, da mu je izročil ključe; naviti koga za denar ● ekspr. moža si je navila okrog prsta popolnoma si ga je podredila; ekspr. naviti komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. le pazi, da te spet ne navije ogoljufa, prevara navít -a -o 1. deležnik od naviti: lepo naviti lasje; na cevko navita preja; ura ni navita; dela kakor navit pridno, vztrajno 2. ekspr. prebrisan, zvit: naviti Kljukec; fant je zelo navit
  14.      navítje  -a s () elektr. skupek vodnikov, ki tvorijo v stroju ali transformatorju električni krog: popraviti navitje generatorja; konci navitja; kotva z navitjem / bifilarno, kletkasto navitje; motorsko, statorsko navitje; primarno na vhodni strani, sekundarno navitje na izhodni strani transformatorja
  15.      vje  -a s () 1. mitol. bivališče umrlih: oditi k svojim očetom v navje 2. star. pokopališče: cvetje na navju / Vodnikov grob je na ljubljanskem Navju
  16.      navkljúb  prisl. () izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje: delati komu navkljub / ekspr. to dela vsemu svetu navkljub
  17.      navkljúb  predl. () redko, z dajalnikom kljub: navkljub težavam smo zgradili socializem
  18.      navkréber  [bǝr] prisl. (ẹ̑) izraža gibanje po strmini navzgor: lesti, voziti navkreber
  19.      navkrébrn  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki se (hitro) vzpenja: navkrebrna cesta
  20.      navkríž  prisl. (í) star. navzkriž: navkriž zložena drva / moje in tvoje misli so si navkriž ∙ star. navkriž mi hodi, da bi moral čakati povzroča težave
  21.      navlačíti  in navláčiti -im dov. ( á) z vlačenjem spraviti kam določeno količino česa: navlačiti veliko vej
  22.      navláka  -e ž () nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari: razna navlaka je ležala povsod; pospraviti navlako; pren. take podrobnosti so le navlaka; prevodna navlaka
  23.      navlàšč  tudi vlašč prisl. (; ) zastar. nalašč: navlašč mu je knjigo obrnil narobe
  24.      navláženost  tudi navlažênost -i ž (; é) značilnost, stanje navlaženega: navlaženost zemlje
  25.      navlážiti  -im tudi navlažíti -ím dov., navlážil (á ; í) narediti kaj vlažno, navadno z vodo: navlažiti zemljo; navlažiti perilo pred likanjem; les se je navlažil / suh zrak je treba navlažiti navlážen -a -o tudi navlažèn -êna -o: navlažena krpa

   2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA