Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (2.126-2.150)
- navijálka -e ž (ȃ) majhna, preprosta priprava valjaste oblike za navijanje, kodranje las: navijati (lase) na navijalke; kovinske, plastične navijalke ♪
- navijálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) delavka, ki navija: navijalka v predilnici ♪
- navijálnica -e ž (ȃ) delavnica, obrat za navijanje: obratovodja navijalnice ♪
- navijálnik -a m (ȃ) teh. navijalni stroj: navijalnik za papir ♪
- navijálo -a s (á) teh. priprava za navijanje: električno navijalo; navijalo za žico ♪
- navíjanje -a s (í) glagolnik od navijati: navijanje sukanca; stroj za navijanje čipk / navijanje ure je avtomatično / navijanje cen / burno navijanje gledalcev za domače moštvo ♪
- navijáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na navijač 1: navijaški rekviziti / navijaško navdušenje / ekspr. navijaške navade ♪
- navíjati -am nedov. (í) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: navijati vrv, žico; rahlo, trdno navijati; navijati na klobčič / navijati lase na navijalke; preja se navija na valj 2. delati prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: navijati pero, vzmet // dajati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: navijati uro; priprava se navija avtomatično 3. pog. naravnavati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: navija radio, da kar hrešči / ekspr. kar naprej navija gramofon ga uporablja, posluša 4. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: brezobzirno navijati cene 5. ekspr. siliti, pregovarjati koga: navijala ga je, dokler ji ni vsega povedal / navijati koga z vprašanji nadlegovati 6. šport. ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijati za domače nogometaše 7. žarg. navduševati, potegovati se za kaj: eni so navijali za izlet v gorski svet, drugi za na morje ● ekspr. navijati komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. zvito navijajo svoje gospodarje jih goljufajo, varajo ♪
- navírati 1 -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. hitro, navadno v veliki količini pritekati: voda navira / solze so ji začele navirati v oči; pren. grenkoba mu je navirala v besede ♪
- navírati 2 -am nedov. (ȋ ȋ) 1. nar., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati: navirati pogovor na preteklost 2. knjiž., redko siliti, izsiljevati: naviral ga je, naj mu izroči pismo ♪
- navisán -a m (ȃ) zdravilo proti bljuvanju, vrtoglavici: pred vožnjo z avtobusom vedno vzame navisan; steklenička navisana; neskl. pril.: navisan tableta ♪
- navítek -tka m (ȋ) kar je navito (na kaj): navitek sukanca, žice / preja v navitkih / navijati, odvijati navitke ♦ tekst. križni navitek ♪
- navíti -víjem dov. (í) 1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: naviti nit, prejo; naviti žico na tuljavo / navili so deset klobčičev volne / naviti lase na navijalke; pog. danes si se pa lepo navila imaš lepe kodre, lepo pričesko 2. napraviti prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: naviti pero, vzmet / naviti strune // dati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: naviti budilko; igrača, ki se navije 3. pog. naravnati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: naviti radio do konca / navijejo gramofon in plešejo 4. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so izkoristili pomanjkanje surovin in navili cene / naviti davke 5. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: starca je končno le navil, da mu je izročil ključe; naviti koga za denar ● ekspr. moža si je navila okrog prsta popolnoma si ga je podredila; ekspr. naviti komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. le pazi, da te spet ne navije ogoljufa, prevara navít -a -o 1. deležnik od naviti: lepo naviti lasje; na cevko navita preja; ura ni navita; dela kakor navit pridno, vztrajno 2. ekspr. prebrisan, zvit: naviti Kljukec; fant je zelo navit ♪
- navítje -a s (ȋ) elektr. skupek vodnikov, ki tvorijo v stroju ali transformatorju električni krog: popraviti navitje generatorja; konci navitja; kotva z navitjem / bifilarno, kletkasto navitje; motorsko, statorsko navitje; primarno na vhodni strani, sekundarno navitje na izhodni strani transformatorja ♪
- návje -a s (ȃ) 1. mitol. bivališče umrlih: oditi k svojim očetom v navje 2. star. pokopališče: cvetje na navju / Vodnikov grob je na ljubljanskem Navju ♪
- navkljúb prisl. (ȗ) izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje: delati komu navkljub / ekspr. to dela vsemu svetu navkljub ♪
- navkljúb predl. (ȗ) redko, z dajalnikom kljub: navkljub težavam smo zgradili socializem ♪
- navkréber [bǝr] prisl. (ẹ̑) izraža gibanje po strmini navzgor: lesti, voziti navkreber ♪
- navkrébrn -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki se (hitro) vzpenja: navkrebrna cesta ♪
- navkríž prisl. (í) star. navzkriž: navkriž zložena drva / moje in tvoje misli so si navkriž ∙ star. navkriž mi hodi, da bi moral čakati povzroča težave ♪
- navlačíti in navláčiti -im dov. (ȋ á) z vlačenjem spraviti kam določeno količino česa: navlačiti veliko vej ♪
- navláka -e ž (ȃ) nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari: razna navlaka je ležala povsod; pospraviti navlako; pren. take podrobnosti so le navlaka; prevodna navlaka ♪
- navlàšč tudi návlašč prisl. (ȁ; ȃ) zastar. nalašč: navlašč mu je knjigo obrnil narobe ♪
- navláženost tudi navlažênost -i ž (ȃ; é) značilnost, stanje navlaženega: navlaženost zemlje ♪
- navlážiti -im tudi navlažíti -ím dov., navlážil (á ȃ; ȋ í) narediti kaj vlažno, navadno z vodo: navlažiti zemljo; navlažiti perilo pred likanjem; les se je navlažil / suh zrak je treba navlažiti navlážen -a -o tudi navlažèn -êna -o: navlažena krpa ♪
2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226