Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (19.629-19.653)



  1.      hôtoma  prisl. () knjiž., redko namenoma, nalašč: hotoma povzročena škoda
  2.      hóverkraft  -a m (ọ̑) teh. motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini: na močvirnih tleh so se hoverkrafti zelo obnesli
  3.      hovhòv  medm. () posnema pasji glas: pes je divje lajal na mimoidoče: hovhov, hovhov
  4.      hóvt  medm. (ọ̑) nar., klic vprežni živini na desno!: rjavca švrkne: hovt
  5.      hráber  -bra -o prid., hrábrejši tudi hrabréjši (á) ki je storil izredno pogumno, junaško dejanje: hraber človek, vojak; v boju je bil zelo hraber; hraber kot lev / hrabro dejanje // redko pogumen: hraber človek se tega ne bo bal hrábro prisl.: hrabro se bojevati / ekspr. v taborišču se je hrabro držal
  6.      hrabrílen  -lna -o prid. () s katerim se hrabri: hrabrilen glas; rekel mu je nekaj hrabrilnih besed / odgovori so bili hrabrilni; sedanji položaj je hrabrilen
  7.      hrabríti  -ím nedov., hrabrèn ( í) vplivati na koga, da bi bil pogumen: hrabriti vojake; hrabriti samega sebe; hrabrili so se s pesmijo / pri učenju ga je hrabrila misel na uspeh spodbujala hrabrèč -éča -e: hrabreče besede
  8.      hrábrosten  -tna -o prid. (á) dobljen za hrabrost: hrabrostna kolajna
  9.      hrám  tudi hràm hráma m (; á) 1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram // nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami 2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram 3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama // stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama 4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti 5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
  10.      hrámba  -e ž () 1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas: hramba vrednostnih papirjev; pristojbina, prostor za hrambo / dati, sprejeti kaj v hrambo / ti pomembni rokopisi so v hrambi akademije v varstvujur. sodna hramba denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti 2. zastar. shramba: hramba za pšenico
  11.      hrámben  -bna -o prid. () nanašajoč se na hrambo: hrambna pristojbina; hrambno potrdilo
  12.      hrámček  -čka m () nav. ekspr. manjšalnica od hram: vinograd z belimi hramčki / hramček za žito ♦ čeb. leseno ohišje s streho za dva plemenilnika
  13.      hrámpati  -am in hrampáti -ám nedov. (; á ) nar. hrustati: Konji so glasno hrampali seno (J. Jalen)
  14.      hrampljáti  -ám nedov.) nar. hrustati: Le konji so še hrampljali in prhali, ker se jim je vsipal prah od suhe klaje v nozdrvi (F. Finžgar)
  15.      hranílen 1 -lna -o prid. () nanašajoč se na delovanje hranilnice: hranilni promet; hranilno poslovanje / hranilna vloga prihranki, vloženi v denarni zavod zaradi obrestovanja / hranilna knjižica knjižica, v katero se vpisujejo varčevalčeve vloge, dvigi in obresti
  16.      hranílen 2 -lna -o prid. () ki vsebuje snovi, potrebne za rast in obstoj organizma: hranilna raztopina, tekočina; prehrana mora biti hranilna / hranilne snovi / hranilna vrednost mleka ♦ bot. hranilno tkivo z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic; kozm. hranilna krema
  17.      hranílnica  -e ž () ustanova, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: vložiti denar v hranilnico; dobiti posojilo v hranilnici / mestna, poštna hranilnica
  18.      hranílničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na hranilnico: hranilnični pravilnik / hranilnični prostori / zastar. hranilnična knjižica hranilna knjižica
  19.      hranílnik  -a m () 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje: dajati denar v hranilnik; njegov hranilnik je poln drobiža 2. redko rezervoar: petrolejski hranilnik
  20.      hranílništvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: hranilništvo je močno razvito
  21.      hranílnost  -i ž () lastnost, značilnost hranilnega2: hranilnost hrane
  22.      hranílo  -a s (í) snov, ki je potrebna za rast in obstoj organizma: beljakovine, maščobe, sladkor so hranila // hrana, živilo: tovarna hranil
  23.      hraníteljica 2 -e ž () ženska, ki koga hrani, preživlja: hraniteljica družine / vznes. zemlja je naša hraniteljica
  24.      hranítev 1 -tve ž () glagolnik od hraniti, spravljati: hranitev sadja, vina / hranitev vnetljivih snovi
  25.      hraníti  in hrániti -im nedov. ( á ā) 1. imeti kaj spravljeno za kasnejšo uporabo: hraniti moko, vino; hraniti sadje čez zimo; to hrani le za posebne prilike; hraniti v kleti, v zaprti posodi; jedila se hranijo v hladilniku; smodnik se hrani na suhem / skrbno je hranila posodo iz porcelana / hraniti denar v blagajni // knjiž. prizadevati si, da se kaj ohrani: zvesto je hranil spomin na mater; v srcu je hranila vsako njegovo besedo ∙ knjiž. hraniti skrivnost ne izdati je // knjiž. imeti v sebi: rudniki železove rude hranijo velike rezerve; zemlja hrani velika bogastva / mesto hrani mnogo kulturnih znamenitosti 2. imeti kaj v hrambi: banka hrani vrednostne papirje; hraniti deponirano blago; hraniti oporoko na sodišču; gradivo o tem se hrani v muzeju; rokopis se hrani v knjižnici 3. redko varčevati: delal je od zore do mraka in hranil za hišo / hraniti pri hrani in stanovanju hránjen -a -o: hranjeni predmeti; hranjen na podstrešju

   19.504 19.529 19.554 19.579 19.604 19.629 19.654 19.679 19.704 19.729  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA