Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (19.329-19.353)



  1.      hipotekáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na hipoteko: hipotekarni kredit / hipotekarni upnik upnik, v čigar korist je terjatev zastavljena, vknjižena / hipotekarna banka
  2.      hipotenúza  -e ž () geom. stranica pravokotnega trikotnika, ki leži pravemu kotu nasproti: kvadrat nad hipotenuzo
  3.      hipotétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki temelji na hipotezi, domneven: hipotetičen sklep; hipotetična trditev / hipotetičen poskus razlage ♦ filoz. hipotetična sodba sodba, v kateri je pravilnost ene premise odvisna od pravilnosti druge; pogojna sodba; lingv. hipotetični stavek stavek, ki izraža pogoj; pogojni stavek hipotétično prisl.: hipotetično priznati, reči
  4.      hipotétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hipotetičnega: hipotetičnost razlage
  5.      hipotéza  -e ž (ẹ̑) nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje
  6.      hipotóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipotonijo: hipotoničen pulz ♦ biol. hipotonična raztopina raztopina, ki ima manjši osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane
  7.      hipotoníja  -e ž () med. bolezensko zmanjšanje krvnega pritiska: zaradi hipotonije ima bolečine v glavi // bolezensko zmanjšanje napona mišičja
  8.      hípovitaminóza  -e ž (-ọ̑) med. bolezen zaradi pomanjkanja vitaminov: slaba prehrana povzroča hipovitaminoze in avitaminoze / hipovitaminoza C zaradi pomanjkanja vitamina C
  9.      hipsométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer: hipsometer je pokazal tisoč petsto metrov ♦ gozd. priprava za merjenje višine dreves
  10.      hipsometríja  -e ž () nauk o merjenju višinskih razlik ali nadmorske višine
  11.      hirálnica  -e ž () pog., nav. slabš. dom onemoglih, dom počitka: očeta so dali v hiralnico
  12.      hirálniški  -a -o prid. () nanašajoč se na hiralnico: hiralniško osebje / hiralniško vzdušje
  13.      híravec  in hirávec -vca m (í; ) nav. ekspr. hirav človek: bolniki in hiravci; epidemija je pobrala mnogo hiravcev
  14.      hiromantíja  -e ž () napovedovanje človekove usode iz črt na dlani: ukvarjati se s hiromantijo
  15.      hís 2 -a m () nar. belokranjsko (lesena) shramba ali zidanica: prinesel je orodje iz hisa
  16.      histamín  -a m () biol., kem. amin, ki nastane v organizmu zlasti pri večjih poškodbah tkiva
  17.      histeréza  -e ž (ẹ̑) fiz. pojav, da je kaka količina odvisna od trenutne vrednosti in od prejšnjih vrednosti druge količine: magnetna histereza
  18.      histerézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na histerezo: histerezne izgube ♦ elektr. histerezna zanka
  19.      histêričen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na histerijo: histeričen krik, smeh; dobiti histeričen napad; histerična reakcija / postajati histeričen; histerična ženska / ekspr. histerična gonja proti naprednim gibanjem histêrično prisl.: histerično se jokati, smejati
  20.      histêričnost  -i ž (é) lastnost, značilnost histeričnega: histeričnost žensk / histeričnost njenega smeha
  21.      histeríja  -e ž () 1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije 2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija ● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne
  22.      histêrik  -a m (é) 1. psiht. kdor ima histerijo: hipohondri in histeriki; zdravljenje histerikov 2. nav. ekspr. neuravnovešen, nerazsoden človek: ne bodi tak histerik
  23.      histográm  -a m () grafično prikazana primerjava velikosti ali strukture stanja, pojava s strnjenimi stolpci
  24.      histolóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. biol. nanašajoč se na tkivo: histološka zgradba 2. nanašajoč se na histologe ali histologijo: histološki inštitut / histološka preiskava
  25.      histón  -a m (ọ̑) biol., kem. v vodi topna bazična beljakovina v celičnem jedru: histoni in protamini

   19.204 19.229 19.254 19.279 19.304 19.329 19.354 19.379 19.404 19.429  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA