Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (19.304-19.328)


  1.      hipo...  prvi del zloženk nanašajoč se na konja: hipodrom, hipogrif ♪
  2.      hipo...  ali hípo... predpona v sestavljenkah (ȋ) 1. za izražanje a) zmanjšanja, nepopolnosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipofunkcija, hipotoničen b) spodnje, nižje lege česa: hipocenter, hipodermičen 2. za izražanje nižje oksidacijske stopnje kislin ali soli: hipoklorit ♪
  3.      hipocénter  tudi hipocênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa: globina hipocentra ♪
  4.      hipocikloída  -e ž (ȋ) geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga ♪
  5.      hipofíza  -e ž (ȋ) anat. žleza z notranjim izločanjem pod velikimi možgani, možganski privesek: pomen hipofize za normalno rast organizma ♪
  6.      hípofúnkcija  -e ž (ȋ-ú) med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice ♪
  7.      hipohónder  -dra m (ọ́) med. kdor si misli, domišlja, da je bolan, namišljeni bolnik: nervozen, zlovoljen hipohonder ♪
  8.      hipohóndričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipohondrijo: hipohondričen človek / hipohondrične misli ♪
  9.      hipokámp  -a m (ȃ) v grški mitologiji bitje s konjskim trupom in ribjim repom: na sarkofagu je vklesan hipokamp ♪
  10.      hipokávst  -a m (ȃ) pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom ♪
  11.      hipoklorít  -a m (ȋ) kem. sol nižje oksidacijske stopnje: kalcijev, natrijev hipoklorit ♪
  12.      hipokorístikon  tudi hipokorístik -a m, mn. hipokorístika s tudi hipokorístiki m (ȋ) lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda: Tonček je hipokoristikon od Anton ♪
  13.      hipokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratični nauk o štirih telesnih sokovih / hipokratična medicina ♪
  14.      Hipókratov  -a -o prid. (ọ̑) v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela ♦ med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča ♪
  15.      hipokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratski nauk o štirih telesnih sokovih ♪
  16.      hipokrít  -a m (ȋ) knjiž. hinavec, licemerec: vem, da nisi hipokrit ♪
  17.      hipokrítski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. hinavski, licemerski: hipokritsko vedenje hipokrítsko prisl.: hipokritsko se zgražati ♪
  18.      hipokrizíja  -e ž (ȋ) knjiž. hinavščina, licemerstvo: v tem dejanju je precej hipokrizije; hipokrizija malomeščanske družbe ♪
  19.      hipoplástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipoplazijo: hipoplastičen organ / hipoplastična mladina ♪
  20.      hipoplazíja  -e ž (ȋ) med. nepopolna razvitost organa ali tkiva, zlasti spolnih organov ♪
  21.      hipostátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipostazo: hipostatično vnetje pljuč ◊ rel. hipostatično zedinjenje zedinjenje Kristusove človeške narave z božjo v eno samo ♪
  22.      hipotáktičen  -čna -o (á) pridevnik od hipotaksa; podreden: hipotaktični veznik ♪
  23.      hipotálamus  -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov: center za uravnavanje telesne toplote je v hipotalamusu ♪
  24.      hipotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hipoteko: hipotečni dolg / hipotečni dolžnik / hipotečna banka ♪
  25.      hipotéka  -e ž (ẹ̑) jur. zastavitev nepremičnin, vpisana v zemljiški knjigi ali drugem registru: zbrisati hipoteko; obremeniti posestvo s hipoteko; zavarovati terjatev s hipoteko / ladijska hipoteka // posojilo, zavarovano z zastavitvijo nepremičnin: najeti, odplačati hipoteko; pren., knjiž. zaostalost je najhujša hipoteka naše preteklosti ♪

   19.179 19.204 19.229 19.254 19.279 19.304 19.329 19.354 19.379 19.404  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA