Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (19.129-19.153)



  1.      hêros  -a m () v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov
  2.      herostrátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava 2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti herostrátsko prisl.: herostratsko slavna knjiga
  3.      hêrpes  -a m () med. virusna bolezen z mehurčastimi izpuščaji na koži ali na sluznici: herpes na ustnicah
  4.      hetêra  -e ž () pri starih Grkih lahkoživa, navadno izobražena ženska: lepa in duhovita hetera / imeti hetero
  5.      heteríja  -e ž () v Grčiji, v začetku 19. stoletja tajna politična organizacija za osvoboditev izpod turške nadoblasti: ustanavljali so heterije
  6.      hetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na drugačen, različen: heterofonija, heteromorfen
  7.      heterodóksen  -sna -o prid. (ọ̑) rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka: heterodoksni nauki; pren. heterodoksna podoba sveta
  8.      heterodoksíja  -e ž () rel. nauk, različen od pravega cerkvenega nauka
  9.      heterogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen
  10.      heterogénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost heterogenega: heterogenost snovi / heterogenost prebivalstva
  11.      heteromórfen  -fna -o prid. (ọ̑) biol., min. ki nastopa v dveh ali več oblikah: heteromorfni kromosomi; heteromorfna rudnina
  12.      heteromórfnost  -i ž (ọ̑) biol., min. lastnost, značilnost heteromorfnega: heteromorfnost ogljika
  13.      heteronómen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika
  14.      heteronomíja  -e ž () knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija ♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud
  15.      heteropoláren  -rna -o prid. () 1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator 2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez
  16.      heteroseksuálen  -lna -o prid. () med. spolno nagnjen do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos
  17.      heterosilábičen  -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas
  18.      heterotrófen  -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja heterotrófno prisl.: glive se hranijo heterotrofno
  19.      heterózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj
  20.      heterozigóten  -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica
  21.      hetítski  -a -o prid. () nanašajoč se na Hetite: hetitski hieroglifi; hetitski jezik; hetitska kultura
  22.      hétman  -a m (ẹ̑) na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman
  23.      hétmanski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hetmane: hetmanska oblast; hetmansko dostojanstvo
  24.      hétmanstvo  -a s (ẹ̑) naslov, dejavnost hetmanov: imel je vse časti in ugodnosti, ki so izvirale iz hetmanstva
  25.      hévreka  medm. (ẹ̑) knjiž. izraža navdušenje pri dognanju, odkritju: hevreka, odkril sem pot!

   19.004 19.029 19.054 19.079 19.104 19.129 19.154 19.179 19.204 19.229  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA