Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (18.979-19.003)



  1.      harmónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; višji harmonski toni alikvotni toni 2. redko harmoničen: harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil harmónsko prisl.: skladba je harmonsko bogata in sveža
  2.      hárpa  -e ž () knjiž. harfa: igrati na harpo
  3.      hárpija  in harpíja -e ž (á; ) 1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam 2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino ◊ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya
  4.      harpunírati  -am dov. in nedov. () zadeti, ustreliti s harpuno: harpunirati kita, ribo harpuníran -a -o: harpunirana riba
  5.      harpúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na harpuno: harpunska vrv / harpunski top top, s katerim se izstreli harpuna
  6.      hárški  -a -o prid. () navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje
  7.      harúspeks  -a m () pri starih Rimljanih svečenik, ki iz drobovja žrtvovanih živali napoveduje usodo: ob žrtveniku je stal haruspeks; haruspeksi in avgurji
  8.      hásek  -ska m () raba peša korist: imeti hasek od sadnega drevja; napraviti več škode kot haska / zaloga nam brez haska propada ∙ ekspr. tu je vsaka beseda brez haska zastonj
  9.      hásen  -sni ž () zastar. korist: od denarja nima nobene hasni
  10.      hásniti  -em stil. -im nedov.) raba peša koristiti, pomagati: takšno govorjenje nam nič ne hasne; zdravila so hasnila; prostost jim je bolj škodovala kot hasnila / denar mu ni hasnil
  11.      hášiš  -a m () farm. močno mamilo iz indijske konoplje: kaditi, piti hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša
  12.      hatišêrif  -a m () zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami
  13.      háuptman  -a [hap-] m (á) v avstrijskem in nemškem okolju stotnik, kapetan: na čelu kolone je jahal hauptman
  14.      háusbál  -a [has-] m (-) nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala; spoznala sta se na hausbalu
  15.      hausse  [ós] ž neskl. (ọ̑) ekon. dviganje cen, tečajev na borzi
  16.      havájski  -a -o prid. () nanašajoč se na Havaje: havajske pesmi / havajska kitara manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih / Havajsko otočje
  17.      havánec  -nca m () vet. srednje velik kunec temno rjave barve, ki se goji predvsem zaradi krzna
  18.      havánka  -e ž () havana: prižgati si havanko
  19.      havánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Havano: havansko pristanišče / havanska cigara havana
  20.      havaríja  -e ž () poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo ♦ jur. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor
  21.      havarírati  -am dov. in nedov. () biti prizadet s havarijo: ladja je havarirala; pren., ekspr. njegovi dramski poskusi so havarirali zaradi sentimentalnosti junakov havaríran -a -o: havarirana ladja; havarirano letalo / havariran avtomobil karamboliran
  22.      hávba  -e ž () 1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba 2. žarg. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor, pokrov: izstopil je in dvignil havbo 3. nar. avba: havba se ji lepo prilega
  23.      hávbica  -e ž () voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic
  24.      hávbičen  -čna -o prid. () nanašajoč se na havbico: havbična cev / havbična granata / havbična baterija
  25.      havhàv  medm. () posnema pasji glas; hovhov: pes je divje lajal na mimoidoče: havhav, havhav

   18.854 18.879 18.904 18.929 18.954 18.979 19.004 19.029 19.054 19.079  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA