Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (18.904-18.928) 
- hajkáč -a m (á) ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem kdor hajka: vas je bila polna hajkačev ♪
- hájkati -am nedov. (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu hájkati se žarg. biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih ♪
- hájlati -am nedov. (ȃ) pog., slabš., pri nacistih pozdravljati s heil: glasno je hajlal in dvigal desnico ♪
- hájlovec -vca m (ȃ) pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec ♪
- hájmatbúnd -a m (ȃ-ȗ) med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem: vpis v hajmatbund ♪
- hájmvêrovec -vca m (ȃ-ȇ) pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti ♪
- hákenkrojc -a [kǝn] m (á) pog., slabš. kljukasti križ kot simbol nacizma: z zidov so zbrisali vse hakenkrojce ♪
- hála -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala ♪
- halalí m neskl. (ȋ) lov. znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena: trobiti halali ♪
- hálf -a m (ȃ) žarg., šport. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; krilec: desni, levi half ♪
- halít -a m (ȋ) min. rudnina natrijev klorid, kamena sol ♪
- hálja -e ž (á) plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje ♪
- halkopirít -a m (ȋ) min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita ♪
- hall -a [hôl] m (ȏ) zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall // večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu ♪
- hálma -e ž (ȃ) igr. družabna igra na šahovnici podobni plošči, pri kateri mora igralec spraviti svoje figure v nasprotnikov vogal: igrati halmo ♪
- haló 1 -ja m, tudi neskl. (ọ̑) pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev ♪
- haló 2 -ja m (ọ̑) meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; neskl. pril.: psih. halo efekt in haloefekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu ♪
- halofít -a m (ȋ) nav. mn., bot. rastline, ki uspevajo le na slanih tleh, Halofita: halofiti imajo veliko sesalno moč ♪
- halóga -e ž (ọ́) nav. mn., star. haluga: valovi so naplavili na čeri šope halog ♪
- halogén -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor ♪
- halogén -a -o prid. (ẹ̑) kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli ♪
- halogeníd -a m (ȋ) kem. spojina halogena s kovino ali z vodikom: srebrovi halogenidi; vodikovi halogenidi brezbarvni plini, ki, raztopljeni v vodi, tvorijo kisline ♪
- halogeníranje -a s (ȋ) kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom ♪
- halogénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na halogene: halogenski derivati ♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje ♪
- háloški -a -o prid. (á) nanašajoč se na Haložane ali Haloze: haloški viničarji / haloško vino ♪
18.779 18.804 18.829 18.854 18.879 18.904 18.929 18.954 18.979 19.004 
