Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (18.379-18.403)



  1.      gradník 1 -a m (í) knjiž. graditelj, ustvarjalec: gradniki naše kulture / barva je v njegovi umetnosti gradnik slike
  2.      grádnikovec  -vca m () pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gradnikove brigade: gradnikovci so zavzeli sovražnikovo postojanko
  3.      grádnja  -e ž (ā) 1. glagolnik od graditi: a) gradnjo so ustavili, ker je zmanjkalo sredstev; publ. hotel je v gradnji se gradi; črna gradnja; privatna gradnja; gradnja hiš, novih stanovanj; gradnja cest, mostov, vodovoda; gradnje brez dovoljenja; gradnja v lesu se je razvila šele, ko je človek obvladal kovinsko orodje; industrijski način gradnje; hiša solidne gradnje solidno zgrajena hiša / gradnja lastne osebnosti; gradnja socializma b) gradnja motorjev, strojev; gradnja parnikov; gradnja atomskega reaktorja 2. kar je zgrajeno, sezidano: tla v predsobi so pri novih gradnjah prekrita s parketom 3. ustroj, sestava, kompozicija: podobno gradnjo imajo Shakespearove drame; dramaturška, glasbena gradnja; neslovenska gradnja stavkov; roman je v gradnji ohlapen / poznati gradnjo telesa ◊ grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; klasična gradnja pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; montažna gradnja z večjimi, že prej industrijsko izdelanimi deli; nizka gradnja katere glavni deli so v zemlji ali na zemeljski površini; visoka gradnja katere glavni deli so nad zemljo
  4.      graduácija  -e ž (á) teh. označitev merske priprave s črticami, navadno tudi s številkami, razdelba: izdelati graduacijo // črtice, navadno tudi številke na merski pripravi
  5.      graduále  in graduál -a m () rel. besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši med berilom in evangelijem, stopniški spev
  6.      graduálen  -lna -o prid. () ki ima stopnje, stopenjski: gradualni razvoj / v stilnem izražanju se opažajo gradualne razlike
  7.      graduíranec  -nca m () zastar. kdor ima akademski naslov
  8.      graduírati  -am dov. in nedov. () 1. teh. označiti, opremiti mersko pripravo s črticami, navadno tudi s številkami: graduirati merilno cevko; graduirati termometer 2. zastar. dati, podeliti akademski naslov: graduirati kandidate graduíran -a -o: mesto je dobilo prvega graduiranega zdravnika v 16. stoletju, prej pa je imelo ranocelnika; graduirana epruveta
  9.      gráf  -a m () 1. mat. krivulja, ki v koordinatnem sistemu prikazuje odvisnost dveh količin; diagram: graf funkcije; točke grafa 2. teh. shematičen prikaz napeljav, vezij, komunikacij: graf cestnega omrežja; graf električnega vezja
  10.      grafém  -a m (ẹ̑) lingv. pisno znamenje za glasove, foneme ali pojave stavčne fonetike: črke, ločila in drugi grafemi
  11.      gráfičarka  -e ž (á) ženska oblika od grafik ali grafičar: kritika jo uvršča med najpomembnejše sodobne slikarke in grafičarke
  12.      gráfičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na grafika 1, 3: a) grafični bienale; grafična zbirka b) dela v različnih grafičnih tehnikah / grafična umetnost / grafični list odtis v kaki grafični tehniki c) grafične razlike med obema zapisoma 2. nanašajoč se na tiskarstvo ali tisk: grafični izdelki; grafična industrija, stroka, šola; velikost grafičnega dela 3. narejen z risbo, s črtami: grafični prikaz vplivnih področij; grafična ponazoritev / grafično znamenje za glas, za naglas ♦ geom. grafična rešitev geometrijske naloge gráfično prisl.: grafično prikazani rezultati analiz
  13.      grafíja  -e ž () lingv. sistem ene vrste črkovnih, diakritičnih in interpunkcijskih znamenj; grafika: zaznamovanje mehčanja v različnih grafijah
  14.      gráfika  -e ž (á) 1. likovna umetnost, pri kateri se na plošči izdelana risba odtiskuje: ukvarjati se z grafiko; nove tehnike v grafiki / umetniška grafika; uporabna grafika // odtis v kaki grafični tehniki: grafike in akvareli / razstava grafike / pregled partizanske grafike 2. redko tiskarstvo: število zaposlenih v grafiki 3. lingv. sistem ene vrste črkovnih, diakritičnih in interpunkcijskih znamenj: grafika spomenikov; posnemanje stare grafike / starovisokonemška grafika ◊ muz. glasbena grafika sistem znamenj za zapisovanje šumov in tonov; tisk. grafika nekdaj dejavnost, ki se ukvarja z ročnim odtiskovanjem
  15.      gráfikon  tudi grafikón -a m (á; ọ̑) grafično prikazana velikost, struktura ali potek kakega pojava: grafikon kaže, do katere mere so dosegli plan; delo bo ilustrirano s fotografijami in grafikoni; grafikon opravljenega dela / stene so polne grafikonov
  16.      grafít  -a m () mehka rudnina temno sive barve kovinskega sijaja: premazati z grafitom; grafit za izdelovanje svinčnikov ♦ min. ena izmed oblik ogljika
  17.      grafíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na grafit: grafitni prah; grafitni svinčniki / avto grafitne barve ♦ metal. grafitni talilnik posoda iz grafita za taljenje kovin
  18.      grafitírati  -am nedov. in dov. () teh. prekrivati, prašiti z grafitom: grafitirati glino; grafitirati vrata pri peči grafitíran -a -o: grafitirana površina; grafitirana mast za mazanje ležajev mast z dodatkom grafita
  19.      grafízem  -zma m () um. črta v površinski in kompozicionalni strukturi umetnine: vertikalni grafizmi; združitev grafizmov in lahnih barvnih poudarkov // likovno izražanje ali poudarjanje s črtami: preprost, a premišljen grafizem
  20.      grafológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za grafologijo: grafolog je ugotovil identiteto; dati pisavo v analizo grafologu
  21.      grafologíja  -e ž () proučevanje, ugotavljanje človekovega značaja iz njegove pisave: ukvarja se z grafologijo // veda o tem
  22.      grafolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grafologe ali grafologijo: predložiti sodišču grafološki izvid; list redno objavlja horoskope in grafološke analize / izsledki grafološke vede
  23.      grafomaníja  -e ž () psiht. bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju: opaziti znake grafomanije
  24.      gráfos  -a m () teh. nalivno risalno pero s tušem za določeno debelino črte: tuširati tehnično risbo z grafosom; neskl. pril.: grafos pero
  25.      gràh  gráha m ( á) kulturna rastlina z belimi cveti in kratkimi stroki ali njeni sadovi: saditi grah; luščiti, obtrgovati grah; suh grah; grah v stročju; juha, riž z grahom; smeje se, kakor bi grah stresal / kot grah debela bradavica ◊ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; gastr. ocvrt(i) grah jušni vložek iz žvrkljanega testa, ocvrt v obliki graha

   18.254 18.279 18.304 18.329 18.354 18.379 18.404 18.429 18.454 18.479  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA