Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (17.979-18.003) 
- gòl gôla -o tudi -ó [gou̯] prid. (ȍ ó) 1. ki je brez dlake, las ali perja: v gnezdu so bili še goli mladiči; gola in gladka brada; vzel je klobuk z gole glave; na nekaterih mestih je bila koža čisto gola / veje kostanjev so bile že gole; golo drevje // ki je brez vegetacije: pred nami se je razprostiral gol svet; gole skale; gola zemlja / reber je bila še čisto gola 2. ki je brez obleke ali deloma pokrit z obleko: imela je gole roke in gol vrat; kipi golih boginj; nav. ekspr. klečati na golih kolenih; golo telo / biti gol; gol do pasu / obuti čevelj na golo nogo // na katerem ni blazine, podloge: ležišče je imel na goli klopi / ekspr. sedeti na golih tleh 3. ki je brez opreme, okraskov: stene so bile
popolnoma gole / okno je bilo brez zavese, golo / ekspr. dobil je le golo sobo 4. ekspr. ki je brez česa drugega: podal je golo analizo; to so le gole številke; naštevati gola dejstva / vse skupaj je gola formalnost / rešil si je le golo življenje / storiti kaj iz gole hudobije, nevoščljivosti // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: vse skupaj je gol nesmisel; to je gola laž; kar sem povedal, je gola resnica; po golem naključju ga je našel ● ekspr. obrali so jo do golih kosti prav vse so povedali o njej; branil se je z golimi rokami brez pripomočkov; to se ne vidi z golim očesom s prostim očesom; je gol ko ptič je brez kakršnegakoli imetja ◊ bot. goli cvet cvet, ki je brez cvetnega odevala; elektr. goli vodnik vodnik, ki je brez izolirne prevleke; teh. gola elektroda elektroda brez mineralne obloge
gôlo tudi goló prisl.: golo obrit obraz gôli -a -o sam.: ekspr. po goli ga je našeškal po goli zadnjici; do golega obžrto drevje; ostriči do golega; sleči se do golega ♦ gozd. sečnja do golega, na, v golo da ne ostane nobeno drevo ♪
- golák -a m (á) knjiž., redko gol, neporasel hrib; golec: skalnati golaki ♪
- golázen -zni ž (ȃ) manjše, odpor, gnus vzbujajoče živali: vsa golazen je prilezla na sonce; stenice in druga golazen / pohodi to gnusno golazen // nizko, navadno s prilastkom ničvredni, škodljivi ljudje: hoteli so iztrebiti tatinsko golazen; tuja golazen je gospodarila po naši zemlji / kot psovka ti prekleta golazen ♪
- gólaž -a m (ọ̑) jed iz kosov mesa, dušenega v začinjeni omaki: naročil si je golaž in pivo; goveji, svinjski golaž / pog. mali golaž mala porcija golaža / krompirjev golaž krompir v začinjeni omaki; segedin(ski) golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja / iron. volilni golaž pogostitev, ki jo pripravi kandidat svojim volivcem ♪
- gólažev -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na golaž: golaževa omaka / golaževa konzerva / golaževa juha golažu podobna juha s krompirjem in rezanci ♪
- gólcati -am [u̯c] nedov. (ọ́) star. slišno piti, lokati: golcal je vino iz steklenice gólcati se nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: golcalo se mu je ♪
- gôlec -lca [u̯c in lc] m (ō) 1. gol, neporasel hrib: hiša je stala na majhnem golcu; skalnati golci 2. ekspr. gol, neoblečen človek: v ambulanti je stalo več golcev 3. redko mlad, gol ptič, ki še ne more letati; golič: gnezdo je bilo polno golcev ◊ agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino ♪
- golén -a -o prid. (ẹ̑) agr., navadno v zvezi goleno zrno zrno, ki ni obdano s plevnato lupino ♪
- golèn -êna -o prid. (ȅ é) nar. gorenjsko nezrel: nabirali so golene lešnike; golene češnje ♪
- golénec in golênec -nca m (ẹ́; é) nar. gorenjsko nezrel sadež: v košari je imela same golence ◊ agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino; golec ♪
- goleníca -e ž (í) 1. nav. mn. zgornji del škornja: golenice mu segajo pod kolena; visoke golenice; škornji s podvihanimi golenicami / usnjena golenica // gamaša: obul je lahke čevlje in si nataknil golenice 2. anat. kost na notranji strani goleni: zlomil si je golenico; golenica in mečnica ♪
- goleníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na golenico: golenične mišice / usnjeni škornji s trdim goleničnim ščitom ♪
- golénji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na golen: golenja kost; golenja mišica ♦ med. golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah ♪
- golénka -e ž (ẹ̑) nav. mn., star. nogavica brez stopala: nosil je gojzarice in golenke // gamaša: odpel je golenke in sezul čevlje ♪
- gólf 1 -a m (ọ̑) športna igra na prostem, pri kateri spravljajo igralci krogle v jamice: igrati golf; igrišče, palice za golf / mini golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; neskl. pril.: golf klub ♪
- Gólgota -e ž (ọ̑) rel. hrib pri Jeruzalemu, na katerem je bil križan Jezus Kristus: pot na Golgoto; pren., knjiž. Golgota ljubezni ♪
- gólgota -e ž (ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom veliko trpljenje, bolečina: golgota zasužnjenega naroda / to je zgodba njegove golgote ♪
- gólgotski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Golgoto ali golgoto: golgotski dogodek / golgotska pot ♪
- golíbar -ja m (ȋ) nar. vzhodno škrjanec: najvišje je letel golibar ♪
- golíca -e ž (í) 1. strm, s travo porasel svet, navadno nad gozdno mejo: golice so bile že pokrite s snegom // strmina, na kateri je bil posekan gozd: spustil se je po golici navzdol 2. pšenica, ki ima klasje brez res: sejati golico 3. neizpolnjena tiskovina: izpolniti golico; brzojavna, čekovna golica ◊ petr. kamnina ali ruda, ki je nekoliko pokrita z zemljo ♪
- goličáva -e ž (ȃ) neporasel ali deloma porasel svet: puste goličave; siva, kamnita goličava; visoka goličava; pogozdovanje kraških goličav // zemljišče, na katerem je bil posekan gozd: na novo pogozditi goličave ♪
- goličávar -ja m (ȃ) lov. gams, ki živi v goličavah nad gozdno mejo ♪
- golíčiti -im nedov. (í ȋ) gozd. posekati (gozd) do golega, do čistega: zdaj goličijo na onem hribu ♪
- golíčje -a s (ȋ) več golic, golice: živina se pase na goličju ♪
- golída -e ž (í) posoda za molžo, navadno z enim ušesom: vzela je golido in odšla molst; polna golida mleka / ekspr. prinesla mu je celo golido čaja zelo veliko ♪
17.854 17.879 17.904 17.929 17.954 17.979 18.004 18.029 18.054 18.079