Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (17.479-17.503)


  1.      genéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka ♪
  2.      geniálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
  3.      geniálnost  -i ž (ȃ) najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost: odrekati, priznavati komu genialnost; iznajditeljska, pesniška genialnost ♪
  4.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
  5.      genitálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na genitalije, spolen: genitalne žleze ♦ med. genitalna tuberkuloza ♪
  6.      genitálije  -lij ž mn. (á ȃ) anat. spolni organi, spolovila: rak na genitalijah ♪
  7.      génitiven  tudi génetiven -vna -o prid. (ẹ̑) rodilniški: genitivna končnica ♪
  8.      génius lóci  géniusa lóci m (ẹ̄-ọ̑) knjiž. značilnosti, posebnosti kraja: nove hiše v vasi nimajo geniusa loci; genius loci planinske pokrajine ♪
  9.      genocíd  -a m (ȋ) knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin: zagrešiti genocid; rasistični genocid; zločini genocida ♪
  10.      genocíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na genocid: genocidni načrt; genocidna politika / genocidno početje nacistov ♪
  11.      genotíp  -a m (ȋ) biol. skupek vseh genov organizma, dedna masa: ugotoviti genotip ♪
  12.      genotípičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na genotip: genotipične značilnosti osebe ♪
  13.      génovski  -a -o [ge- in dže-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Genovo: genovsko pristanišče / genovska republika ♦ meteor. genovski ciklon ♪
  14.      génski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gen: analize genske snovi / vpliv genske teorije ♪
  15.      gentílen  -lna -o prid. (ȋ) zgod. rodoven: gentilna organizacija, skupnost / gentilno ime ♪
  16.      gêntleman  -a [džentlmen] m (ȇ) moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: biti gentleman; angleški gentleman; ravnal je kot pravi gentleman ♪
  17.      gêntlemanski  -a -o [džentlmen-] prid. (ȇ) nanašajoč se na gentlemane: bil je zelo gentlemanski; gentlemansko ravnanje / gentlemanska družba ♦ jur. gentlemanski sporazum sporazum med državniki, diplomati ali gospodarstveniki, ki obvezuje stranke moralno, ne pa tudi pravno gêntlemansko prisl.: gentlemansko obziren ♪
  18.      gêntlemanstvo  -a [džentlmen-] s (ȇ) lastnosti ali ravnanje gentlemanov: ceniti gentlemanstvo ♪
  19.      genuín  -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko pristen, pravi, naraven: genuino vino ♦ med. genuina epilepsija ♪
  20.      génus  -a m (ẹ̑) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine; rod: določiti genus, v katerega spada rastlina 2. lingv. spol ♪
  21.      geo...  ali géo... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na Zemljo, zemljo: geocentričen, geofizika / geopolitičen ♪
  22.      geocéntričen  tudi geocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Zemljo za središče vesolja: geocentrični sistem; geocentrična teorija // ki se meri iz središča Zemlje: geocentrična višina zvezde ♪
  23.      geóda  -e ž (ọ̑) min. majhna votlina v kamnini ali rudnini, delno ali popolnoma izpolnjena s kristali ♪
  24.      geodét  -a m (ẹ̑) strokovnjak za geodezijo: naloge geodetov / pog. sestanek geodetov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geodezijo ♪
  25.      geodétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na geodezijo, zemljemerski: vzgoja geodetskih strokovnjakov; znanstveni geodetski študij / geodetski inženir / naročilo za vsa geodetska dela ♪

   17.354 17.379 17.404 17.429 17.454 17.479 17.504 17.529 17.554 17.579  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA