Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (1.729-1.753)



  1.      nasmehljáti se  -ám se dov.) nekoliko se nasmehniti: nasmehljala se je otroku; prijazno, zlobno, žalostno se nasmehljati nasmehlján -a -o: nasmehljan obraz; deklica mu je nasmehljana stekla naproti
  2.      nasmehljávati se  -am se nedov. () redko nasmehovati se: prijazno se mu je nasmehljavala
  3.      nasmehljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se (rad) nasmehuje: bil je ironično nasmehljiv / poslušati z nasmehljivim zanimanjem
  4.      nasméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, radost: nasmehniti se domisleku, šali; ljubeznivo se mu je nasmehnila; veselo, zaničljivo, zlobno se nasmehniti; ekspr. kislo se nasmehniti / nasmehnila se je z očmi / nasmehniti se v pozdrav ● ekspr. sreča se mu je nasmehnila doživel je uspeh, navadno brez svojih zaslug; ekspr. zmaga se jim je nasmehnila bili so blizu zmage, zmagali so
  5.      nasméhoma  prisl. (ẹ̑) star. z nasmehom: nasmehoma je odgovorila, da ni nič hudega
  6.      nasmehováti se  -újem se nedov.) z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost: nasmehovala se je plesalcu; zadovoljno, zlobno se nasmehovati
  7.      nasmejánost  -i ž (á) stanje nasmejanega človeka: nasmejanost otrok
  8.      nasmejáti se  -sméjem se tudi -ím se stil. -sméjam se dov., nasméj se in nasmèj se nasméjte se stil. nasméjaj se nasmejájte se; nasmejál se stil. nasméjal se nasmejála se (á ẹ́, í, ẹ́) 1. nasmehniti se, zasmejati se: glasno, široko, trpko se nasmejati; prijazno se mu je nasmejala; v zadregi se je nasmejal / ves obraz se ji je nasmejal 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po smejanju: v družbi se je nasmejal / ekspr. nasmejati se do solz ● ekspr. sreča se mu je nasmejala doživel je uspeh, navadno brez svojih zaslug nasmejáti publ. zadovoljiti komu potrebo, željo po smejanju: film želi nasmejati gledalce; znal je nasmejati otroke nasmeján -a -o: nasmejan obraz; bila je srečna in nasmejana
  9.      nasméšek  -ška m (ẹ̑) manj poudarjen izraz obraza, navadno le rahlo raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost: občudoval je njen nasmešek; droben, prijazen nasmešek / z nasmeškom mu je odgovorila na vprašanje; pozdravila ga je z nasmeškom / ekspr.: okrog ust mu je zaigral nasmešek; obraz se mu je razlezel v nasmešek / ironični, vljudnostni nasmešek // ekspr. tak izraz kot znak majhnega pomilovanja, posmeha: to vzbuja nasmešek / z nasmeškom je poslušal njegovo hvalisanje
  10.      nasmešljív  -a -o prid. ( í) star. ki se (rad) nasmehuje: bil je flegmatičen in nasmešljiv / nasmešljiv pogled nasmešljívo prisl.: nasmešljivo se je začudil
  11.      nasmetíti  -ím dov., nasmétil ( í) narediti kaj smetno: nasmetiti tla; otroci so nasmetili po sobi nasmetènna -o: soba je bila nasmetena s pepelom
  12.      nasmíhanje  -a s () glagolnik od nasmihati se: veselo otrokovo nasmihanje / tega hinavskega nasmihanja ni mogel več prenašati
  13.      nasmíhati se  -am se nedov. ( ) z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno z le rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost: nasmihata se drug drugemu; ljubeznivo, skrivnostno se nasmiha; ob tej misli se je veselo nasmihal / njene ustnice so se nasmihale; ekspr. rahlo se je nasmihal v duši; pesn.: njive in gaji so se nasmihali; izza oblakov se mu nasmiha sonce // ekspr. posmehovati se: mi se nasmihamo vam, drugi se bodo pa nam; nasmiha se njeni govorici, zadregi
  14.      nasmihávati se  -am se nedov. () redko nasmihati se: veselo se ji je nasmihaval / zaničljivo se nasmihavati
  15.      nasmodíti  -ím dov., nasmódil; nasmojèn ( í) nekoliko osmoditi: nasmoditi poleno // ekspr. natepsti, pretepsti: nasmoditi otroka // ekspr. nalagáti: nasmodil ga je, da bo gotovo prišel / spoznal je, da se je nasmodil da se je prevaral, zmotil
  16.      nasmolíti  -ím dov., nasmólil ( í) namazati s smolo: nasmoliti vrvico nasmolíti se ekspr. prevarati se, zmotiti se: šele nato je spoznal, da se je nasmolil / s tem avtobusom sem se hudirjevo nasmolil
  17.      nasmúčati se  -am se dov. () zadovoljiti svojo potrebo, željo po smučanju: odšel je v hribe, da bi se nasmučal in odpočil // ekspr. v smučanju doseči veliko, preveliko mero: pravi, da se je dovolj nasmučal za svojo slavo
  18.      nasmúkati  -am tudi -smúčem dov. (ú) 1. s smukanjem, trganjem priti do določene količine česa: nasmukati veliko praproti 2. ekspr. nalagati, prevarati: hotel ga je nasmukati; pošteno jih je nasmukal
  19.      nasnovátelj  -a m () knjiž., redko kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju; napeljevalec
  20.      nasnováti  -snújem dov., nasnovál (á ú) 1. knjiž. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: govor sta skupno nasnovala; nasnovati načrt; v tem času je nasnoval veliko pesmi / vse to je nasnovala le njegova domišljija 2. naskrivaj pripraviti: nasnovati prevaro, spletke, zaroto / vedel je za zlo, ki so ga nasnovali 3. obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: nasnovala je trideset petelj nasnován -a -o: vse je bilo premišljeno nasnovano
  21.      nasnútek  -tka m () obrt. začetna vrsta pri pletenju, kvačkanju: deset centimetrov od nasnutka dodamo še pet petelj
  22.      nasnúti  -snújem dov. (ú) obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: za rokav nasnujete trideset petelj nasnút -a -o: število nasnutih petelj
  23.      nasolíti  -ím dov., nasólil ( í) posuti, natreti s soljo, navadno zaradi konzerviranja: nasolil je veliko kumaric; meso je razsekal in nato nasolil nasoljènna -o: nasoljene ikre; nasoljeno meso
  24.      nasoljeváti  -újem nedov.) posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja: meso so nasoljevali in prekajevali
  25.      nasónčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) zadovoljiti svojo potrebo, željo po sončenju: na morju so se nasončili in naplavali

   1.604 1.629 1.654 1.679 1.704 1.729 1.754 1.779 1.804 1.829  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA