Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (17.254-17.278)



  1.      futurízem  -zma m () umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki je odklanjala tradicionalno umetnost in se navduševala za dosežke tehnike: italijanski, ruski futurizem
  2.      fuzikládij  -a m (á) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti fuzikladiju // bot. glivica, ki povzroča to bolezen
  3.      fuzít  -a m () petr. sestavina premoga s še ohranjeno celično strukturo: v velenjskem lignitu je fuzit še lepo viden
  4.      fužínski  -a -o prid. () nanašajoč se na fužino: poslušal je enakomerne udarce fužinskih kladiv / fužinsko naselje
  5.      g  [gé in gǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, g géja tudi g-ja (ẹ̄; ǝ̏) osma črka slovenske abecede: napiši g; mali g // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g ◊ muz. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi g neskl. pril. osmi po vrsti: odstavek g ◊ muz. G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice; G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani
  6.      ga  rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo, on
  7.      gabardén  in gaberdén -a m (ẹ̑) tekst. močna volnena tkanina s strmo vtkanimi poševnimi črtami: siv gabarden; hlače, kostim iz gabardena
  8.      gabarít  -a m () urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten ♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi
  9.      gáben  -bna -o prid. (á ā) star. ogaben, gnusen: gabna golazen
  10.      gáber  -bra m (á) gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesabot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis
  11.      gábez  -a m () bot. dlakava rastlina z jajčastimi listi in bledo rumenimi ali rdečimi cveti, Symphytum: gomoljasti gabez
  12.      gábiti se  -im se nedov.) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi
  13.      gabríca  -e ž (í) plodovi gabra: nabirati žir in gabrico / gabrica je dobro obrodila
  14.      gábrje  -a s () redko gabrov gozd: na koncu vasi se je širilo gabrje
  15.      gábro  -a m () petr. kamnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in piroksenov
  16.      gábrov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na gaber: gabrov les; trd ko gabrova grča / gabrov gozd; jesenovo in gabrovo grmovje
  17.      gáča  -e ž (ā) 1. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: bukova gača 2. alp. na koncu zaprta ozka dolina med gorami: preiti gačo
  18.      gáčast  -a -o prid. (ā) navadno v zvezi z deblo, drevo razrasel v dva ali več krakov: klati gačasto deblo
  19.      gáčenje  -a s (á) glagolnik od gačiti ali gatiti: žival je bila neuporabna za gačenje
  20.      gáčiti  -im nedov.) polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali
  21.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi ( á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je
  22.      gáden  -dna -o prid. (ā) zastar. grd, ogaben: gadna žival / gadno življenje
  23.      gadíšče  -a s (í) redko gadina, gadovina: gad je lezel iz gadišča
  24.      gádji  -a -e prid. () nanašajoč se na gade: gadji pik; gadji strup ∙ bibl. gadja zalega hudobni, ničvredni ljudje; prisl.: po gadje se zvijati; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna
  25.      gádnjak  -a m () bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi cveti v koških, Scorzonera villosa

   17.129 17.154 17.179 17.204 17.229 17.254 17.279 17.304 17.329 17.354  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA