Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (17.129-17.153)



  1.      frfotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: obglavljena kokoš je še nekaj časa frfotala; ptica v njegovi roki je silovito frfotala // frfotaje letati: metulji frfotajo; splašena ptica je frfotala nad gnezdom / listje je frfotalo na vse strani; ekspr. gospa je kar frfotala po sobi lahkotno, urno tekala 2. plapolati, vihrati: v vetru so mu frfotali lasje; zastave frfotajo; šal ji je frfotal okrog ram frfotáje: ptiči so se frfotaje razbežali frfotajóč -a -e: jata frfotajočih ptic; v vetru frfotajoča ženska krila
  2.      frfotàv  -áva -o prid. ( á) 1. ki plapola, vihra: frfotava perjanica / ekspr. dobro pozna svet frfotavih kril 2. ekspr. lahkomiseln, površen: frfotava ženska / frfotava gonja od zabave do zabave
  3.      frfôtniti  -em dov.) hitro, slišno zamahniti s perutmi: obstreljeni kragulj je še nekajkrat frfotnil, nato pa obmiroval
  4.      frfráti  -ám nedov.) ekspr. 1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak 2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave 3. redko frfotaje letati; frfotati: vrabci frfrajo z veje na vejo / vsa jezna je frfrala po hiši tekala 4. redko kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: dekle je začelo frfrati
  5.      frfrávec  -vca m () ekspr. površen, lahkomiseln moški, navadno mlajši: na takega frfravca se pa res ne moreš zanesti
  6.      frfrávost  -i ž (á) ekspr. lastnost površnega, lahkomiselnega človeka: očital ji je frfravost / mladostna frfravost
  7.      frfrú  -ja m () pog. na čelo počesani, kratko pristriženi lasje; frufru: ima frfru
  8.      frfúlja  -e ž (ú) slabš. površna, lahkomiselna ženska: ni bilo večje frfulje od nje
  9.      frigíden  -dna -o prid. () med. ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja: frigidna ženska
  10.      frigídnost  -i ž () med. lastnost, značilnost frigidnega človeka: ženska frigidnost
  11.      frígijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Frigijce ali Frigijo: frigijsko prebivalstvo / frigijska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobodemuz. frigijska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona e navzgor
  12.      frikandó  -ja m (ọ̑) gastr. meso brez kosti s telečjega, jagnjetovega ali srninega stegna: pol kile telečjega frikandoja // jed iz tega mesa: pogostila ga je s telečjim frikandojem
  13.      frikasé  -ja m (ẹ̑) gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki: postregli so jim s frikasejem / perutninski frikase
  14.      frikatíva  -e ž () lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; pripornik
  15.      fríkcija  -e ž (í) 1. teh. trenje, tor: zmanjšati frikcijo 2. med. ročna masaža, pri kateri se precej močno drgne (po koži)
  16.      frikcíjski  -a -o prid. () teh. toren: frikcijska izguba ♦ strojn. frikcijska stiskalnica stiskalnica z vretenom, na katero se navor prenaša s trenjem
  17.      frís  -a m () nižje pog., nav. slabš. obraz: prav grd fris ima
  18.      fritéza  -e ž (ẹ̑) električna priprava za cvrenje rib, mesa, krompirja, cvrtnik: domače in uvožene friteze
  19.      frivólen  -lna -o prid. (ọ̑) knjiž. lahkomiseln, neresen, objesten: frivolen ton govorjenja; frivolne pesmi / frivolen ljubimec / frivolna izvedba dela lahkotna, igriva // ekspr. nesramen, opolzek: frivolni dovtipi; frivolno opisovanje zunanjosti frivólno prisl.: frivolno govoriti
  20.      fríz  -a m () arhit. 1. del antičnega templja med arhitravom in zatrepom, navadno plastično okrašen in obarvan: partenonski friz 2. vodoraven, plastično ali slikarsko okrašen pas, ki zaključuje ali poživlja zlasti stene: figuralen, pozlačen friz; fasade s stebri, zidci in frizi; dvorana s frizom z zgodovinskimi prizori
  21.      fríza  -e ž () les. parketna deščica, parketnica: bukove, hrastove frize
  22.      frizé  -ja m (ẹ̑) tekst. tkanina z zankasto površino, ki jo tvorijo osnovne niti
  23.      frizêrka  -e ž () ženska, ki se poklicno ukvarja s friziranjem: frizerka ji je naredila frizuro / ekspr. cela frizerka je
  24.      frizêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na frizerje ali frizerstvo: frizerski salon; frizerska stroka / frizerska pomočnica, vajenka
  25.      frizírati  -am nedov. () strokovno urejevati lase: kdo vas frizira; frizira se v najboljših salonih // ekspr. česati (lase): rada je frizirala in oblačila svoje punčke; po cele ure se frizira frizíran -a -o: skrbno frizirani lasje

   17.004 17.029 17.054 17.079 17.104 17.129 17.154 17.179 17.204 17.229  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA