Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (16.954-16.978)



  1.      fósfor  -ja in -a m (ọ̑) kem. rumenkasta strupena ali rdeča nestrupena nekovina, element P: fosfor se je vžgal; oči so se mu svetile kot fosfor v temi / beli, rdeči fosfor
  2.      fósforast  -a -o prid. (ọ̑) kem., v zvezi fosforasta kislina kislina s trivalentnim fosforjem
  3.      fósforen  -rna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na fosfor: fosforna moka / fosforna gnojila fosfatna / fosforno svetlikanje morja 2. knjiž. ki se svetlika: fosforne oči
  4.      fosforescénca  -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: povzročiti fosforescenco
  5.      fosforescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fosforescenco: fosforescenčna snov / fosforescenčni pojavi; fosforescenčna svetloba
  6.      fosforescénten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. fosforescenčen: fosforescentna snov / fosforescentna svetloba
  7.      fosforescírati  -am nedov. () 1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: kazalci in številke na uri fosforescirajo; ta snov fosforescira 2. knjiž. svetlikati se: noč je bila temna in morje je fosforesciralo; pren., ekspr. resničnost pošastno fosforescira zaradi notranje gnilobe fosforescirajóč -a -e: fosforescirajoči kazalci ure; globokomorske živali imajo po telesu fosforescirajoče organe
  8.      fosforít  -a m () min. sivo bela fosfatna rudnina, ki se uporablja za izdelavo umetnega gnojila: rudnik fosforita
  9.      fósforjev  in fósforov -a -o (ọ̑) pridevnik od fosfor: fosforjeva kislina; fosforjeve spojine
  10.      fosíl  -a m () pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti: proučevati fosile; fosili glavonožcev; pren., ekspr. odpravljati fosile iz zakonodaje ♦ zool. živi fosil žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti
  11.      fosílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na fosil: fosilni ostanki; fosilne najdbe / fosilne praprotnice, školjke ♦ antr. fosilni človek neposredni prednik današnjega človeka, ki je živel proti koncu ledene dobe; geol. fosilno gorivo gorivo organskega izvora, nastalo pri razkroju organizmov v zemlji
  12.      fosílija  -e ž (í) nav. mn., pal. fosil: nahajališča fosilij; zbirka fosilij
  13.      fosilizírati se  -am se nedov. in dov. () pal. spreminjati se v fosil: rastlinski ali živalski ostanki so se v določenih okoliščinah fosilizirali fosilizíran -a -o: fosilizirano rastlinje
  14.      fotélj  -a m (ẹ̑) udoben stol z naslonjalom za hrbet in roke, navadno oblazinjen: sedeti na fotelju, v fotelju; mehek, usnjen fotelj; ob steni je stala miza z zofo in fotelji
  15.      fotízem  -zma m () psih. močno doživljanje vidnih predstav med slušnimi, vonjalnimi ali drugimi zaznavami
  16.      fóto  m neskl., tudi fóto -a; mn. neskl., prvi pomen tudi fótosi (ọ̑) 1. pog. fotografija: pokaži mi svoj foto / elipt., publ., kot označba avtorstva foto: Delo 2. z lastnim imenom fotografsko podjetje: foto XY 3. pog. fotografski aparat: ima nov foto
  17.      foto...  ali fóto... prvi del zloženk (ọ̑) 1. nanašajoč se na fotografijo ali fotografiranje a) s tujko v drugem delu: fotoamater, fotomontaža, fotoreporter b) z domačo besedo v drugem delu: fotopapir in foto papir, fotoslužba in foto služba 2. nanašajoč se na svetlobo: fotometer, fotosinteza
  18.      fótocélica  in fóto célica -e ž (ọ̑-ẹ̑) fiz. priprava, ki na osnovi fotoefekta pretvarja spremenljivo osvetljenost v električni tok
  19.      fótodokumentácija  -e ž (ọ̑-á) zbirka fotografij v zvezi z določenim delom, vprašanjem: knjigi je priložena obširna fotodokumentacija // zbiranje, pripravljanje take zbirke: organizirati fotodokumentacijo
  20.      fótoeléktričen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) fiz. nanašajoč se na spreminjanje svetlobne energije v električno: fotoelektrični tok / fotoelektrični efekt fotoefekt; fotoelektrična celica
  21.      fótoelemènt  -ênta m (ọ̑- ọ̑-é) fiz. priprava za merjenje osvetljenosti z električno napetostjo, ki jo povzroča ta osvetljenost
  22.      fótofíniš  -a m (ọ̑-) šport. fotografski posnetek prihoda tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj, po katerem se določi njihov vrstni red: zmagovalca so določili s fotofinišem // fotografska kamera z elektronsko uro za avtomatsko snemanje vrstnega reda in zapis doseženega časa ob prihodu tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj
  23.      fotogéničen  -čna -o prid. (ẹ́) ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za fotografiranje ali filmanje: fotogeničen obraz; on je zelo fotogeničen
  24.      fotográfičen  -čna -o prid. (á) star. fotografski: fotografičen posnetek; fotografična plošča
  25.      fotografíja  -e ž () 1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika: izdelati, povečati fotografijo; album s pokrajinskimi fotografijami / barvne in črno-bele fotografije / reklamna fotografija; razstava umetniške fotografije / spoznati koga po fotografiji ♦ film. direktor fotografije 2. ed. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih slik: razvoj fotografije; področje barvne fotografije

   16.829 16.854 16.879 16.904 16.929 16.954 16.979 17.004 17.029 17.054  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA