Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (15.954-15.978)


  1.      ênopredméten  -tna -o prid. (ē-ẹ̑) šol. ki obsega en učni, študijski predmet: enopredmetna študijska skupina / enopredmetni študij ♪
  2.      ênoprekáten  -tna -o prid. (ē-ȃ) ki ima en prekat: enoprekatni prostor ♦ anat. enoprekatno srce ♪
  3.      ênopŕsten  -tna -o prid. (ē-ȓ) nanašajoč se na en prst: enoprstne rokavice ♦ jur. enoprstna daktiloskopija ♪
  4.      ênorámen  -mna -o prid. (ē-ȃ) ki ima en krak, rogelj: enoramni svečnik ♦ arhit. enoramne stopnice stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti ♪
  5.      ênorazréden  -dna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. šol., v zvezi enorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci enega razreda, letnika: enorazredni oddelek 2. nekdaj ki ima en razred, oddelek: enorazredna ljudska šola ♪
  6.      ênorazrédnica  -e ž (ē-ẹ̑) nekdaj enorazredna šola: podeželska enorazrednica ♪
  7.      ênoréden  -dna -o prid. (ē-ẹ̑) nanašajoč se na eno red, vrsto: enoredna kolona avtomobilov / enoredni suknjič suknjič z gumbi v eni vrsti ♪
  8.      ênorézen  -zna -o prid. (ē-ẹ̄ ē-ẹ̑) ki ima rezilo na eni strani: enorezen meč, nož ♪
  9.      enórmen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. velikanski, ogromen: enormne zgradbe / enormni gospodarski uspehi ♪
  10.      ênorôčen  in ênoróčen -čna -o prid. (ē-ō; ē-ọ̄) nanašajoč se na eno roko: enoročno delo / enoročna sekira sekira, ki se drži z eno roko; enoročna žaga žaga, ki jo vleče en človek ♦ muz. enoročna skladba skladba, navadno klavirska, ki se izvaja z eno roko; šport. enoročno dviganje uteži ♪
  11.      enoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je enega, enakega rodu: enorodni prebivalci // ki je ene vrste, sorte: enorodna vina ♪
  12.      enoróg  -a m (ọ̑ ọ̄) konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog: zgodba o enorogu ♪
  13.      enoróžec  -žca m (ọ̑) 1. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga; samorog 2. konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog ♪
  14.      ênosédežen  -žna -o prid. (ē-ẹ̑) ki ima en sedež: enosedežni čoln; enosedežno letalo ♪
  15.      ênosédežnica  -e ž (ē-ẹ̑) osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščen po en sedež ♪
  16.      ênoslôjen  in ênoslójen -jna -o prid. (ē-ō; ē-ọ̑) ki je iz enega sloja: enoslojni asfalt; enoslojna opečna obloga ♪
  17.      ênosméren  -rna -o prid. (ē-ẹ́ ē-ẹ̄) nanašajoč se na eno smer: a) enosmerna rast vej / promet je enosmeren; enosmerna cesta cesta, po kateri poteka promet samo v eni smeri / enosmerna vozovnica b) enosmeren vpliv; enosmerno proučevanje problema enostransko / značaj glavnega junaka je enosmeren je razvit samo v eni smeri ◊ elektr. enosmerni generator stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; enosmerni motor motor na enosmerni tok; enosmerni tok tok, ki ima stalno isto smer; enosmerna napetost napetost, ki ima stalno isto smer ênosmérno prisl.: promet poteka enosmerno ♪
  18.      ênosmérnost  -i ž (ē-ẹ́) lastnost, značilnost enosmernega: enosmernost prometa / knjiž.: enosmernost nerazvitega gospodarstva; enosmernost poezije ♪
  19.      ênosmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ē-ȋ) ki se da razumeti na en način: opis delovanja stroja mora biti enosmiseln / enosmiselna beseda enopomenska ênosmíselno prisl.: enosmiselno določiti pravilo ♪
  20.      ênosôben  -bna -o prid. (ē-ō) v zvezi enosobno stanovanje stanovanje, ki ima eno sobo: kupiti enosobno stanovanje ♪
  21.      ênosoméren  -rna -o prid. (ē-ẹ́ ē-ẹ̄) min., navadno v zvezi s sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; monoklinski ♪
  22.      ênospôlen  -lna -o prid. (ē-ȏ) biol. ki ima samo moške ali samo ženske spolne organe ali celice: enospolna rastlina, žival ♦ bot. enospolni cvet cvet, ki ima samo prašnike ali samo pestiče ♪
  23.      ênost  -i ž (é) filoz. kar obstoji kot združeno, ne posamezno: dobro in zlo v človeku nista spojena v osebno enost ♪
  24.      ênostáničen  -čna -o prid. (ē-ȃ) zastar. enoceličen: enostanična bitja ♪
  25.      enostáven  -vna -o prid. (á ā) 1. preprost, nezapleten: enostaven problem; navidezno enostavno vprašanje / narediti kaj na enostaven način; postopek je zelo enostaven; stvar je popolnoma enostavna / življenje v mestu ni bilo tako enostavno, kot si je predstavljal / enostavne gimnastične vaje 2. ki ima malo sestavnih delov ali enake sestavne dele: enostaven lik, stroj; enostavna spojina; enostavno rezilo / enostavni rastlinski listi ◊ biol., kem. enostavna beljakovina beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin; protein; ekon. enostavna blagovna proizvodnja blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; enostavno delo delo, ki ga lahko opravlja človek brez posebne izobrazbe, kvalifikacije; elektr. enostavno oporišče oporišče električnega voda z enim drogom; kem. enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; mat. enostavni sklepni račun sklepni račun, pri katerem nastopajo tri znane in ena neznana količina; enostavno razmerje razmerje dveh količin enostávno prislov od enostaven: enostavno in elegantno opremljena soba // pog. poudarja trditev: nekateri o teh stvareh enostavno ne govorijo; smeti so metali enostavno skozi okno kar; tega enostavno ni mogla prenašati nikakor ♪

   15.829 15.854 15.879 15.904 15.929 15.954 15.979 16.004 16.029 16.054  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA