Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (14.854-14.878)


  1.      družítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od družiti: samoupravne enote temeljijo na načelu družitve zakonodajne in izvršne oblasti ♪
  2.      družíti  in drúžiti -im, tudi drúžiti -im nedov. (ȋ ú ū; ū ȗ) 1. notranje, čustveno povezovati: skupni napori jih trdno družijo; druži jih iskreno prijateljstvo // povzročati, da si je kaj kakorkoli podobno, sorodno: vse te obraze družijo neke skupne poteze 2. redko sestavljati, združevati: sestavine otrokove prehrane družimo po zdravnikovem navodilu / oba vidika se organsko družita v eno; cesarska krona je družila mnoge samostojne pokrajine povezovala v celoto 3. knjiž. imeti, vsebovati obenem; združevati: kritika mora družiti pravičnost in ostrino; to dekle druži dobroto z izobraženostjo; v njegovem značaju se je družila nežnost z resnobo družíti se in drúžiti se, tudi drúžiti se 1. biti rad in večkrat skupaj s kom: zanima ga, kam hodiš in s kom se družiš; branila mu je družiti se s komerkoli / naši sosedje se ne družijo radi niso družabni ∙ preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo 2. redko ujemati se, skladati se: ti dve barvi se lepo družita ♪
  3.      družník  -a m (í) zastar. 1. tovariš, prijatelj: družnika sta iz gimnazijskih let 2. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: zeta je vzel za družnika v svoje podjetje 3. moški, ki živi z žensko skupno življenje: življenjski družnik / zakonski družnik mož ♪
  4.      drúžnost  -i ž (ú) knjiž. 1. nagnjenost k življenju v kolektivu, v družbi: družnost je človeku že prirojena; za življenje termitov je značilna visoka stopnja družnosti 2. prijateljsko, razumevajoče sožitje: nekaj mesecev je živel v tesni družnosti z mladim slikarjem ♪
  5.      dŕva  dŕv in drvà dŕv s mn., mest. dŕvih in drvéh, or. drvmí in dŕvi (ŕ r̄; ȁ ŕ) razžagan in navadno naklan les za kurjavo: cepiti, klati, sekati, žagati, zlagati drva; kuriti z drvmi; suha drva; trda drva iz trdega lesa; skladovnica drv / bukova, smrekova drva; peč na drva; pog. kupiti meter drv kubični, prostorninski meter; napravljati drva razžagovati, klati debla, veje v gozdu ● tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim // les za kurjavo sploh: drva so dobivali v državnem gozdu; hoditi v gozd po drva ♪
  6.      drváča  -e ž (á) dvoročna sekira za napravljanje drv: s seboj je vzel drvačo in žago ♪
  7.      drvájsati se  -am se nedov. (ȃ) nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati: otroci se drvajsajo po vasi / kod si se pa ves dan drvajsal se potepal, hodil ♪
  8.      drválnik  -a [u̯n] m (ȃ) nar. prostor v kuhinji med ognjiščem in steno za spravljanje drv, navadno pokrit s klopjo: spomnil sem se, kako sem nekdaj bingljal z bosimi nogami nad praznim drvalnikom (C. Kosmač) ♪
  9.      drvár  -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv: najeti drvarje; drvarji in oglarji / zastar. drvarji so se vračali iz Slavonije gozdni delavci 2. slabš. neroden, neuglajen moški: kaj bi s takim drvarjem ♪
  10.      drvaríca  -e ž (í) dvoročna sekira za napravljanje drv: cel dan vihti drvarico ♪
  11.      drváriti  -im nedov. (á ȃ) napravljati drva: najeli so ga, da jim je drvaril; iti v gozd drvarit / takrat so mnogi fantje drvarili v hrvaških gozdovih delali kot gozdni delavci ♪
  12.      drvárjenje  -a s (á) glagolnik od drvariti: prišla je zima, čas drvarjenja / služiti si kruh z drvarjenjem ♦ jur. služnost drvarjenja pravica do sekanja drv na tujem zemljišču ♪
  13.      drvárnica  -e ž (á) shramba za kurjavo, navadno za drva: postavili so novo drvarnico; prinesti premog iz drvarnice ♪
  14.      drvárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na drvarje ali drvarstvo: drvarska koliba / drvarska sekira, žaga 2. slabš., redko neroden, neuglajen: kako je drvarski ♪
  15.      drvárstvo  -a s (ȃ) napravljanje drv: drvarstvo in oglarstvo ♪
  16.      dŕvce  -a s (r̄) manjšalnica od drvo: deni še kakšno drvce na ogenj ♪
  17.      drvén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. redko lesen: drven podstavek; obstali so kakor drveni / noge so mu bile od mraza čisto drvene negibne, toge 2. ekspr. neroden, okoren: to ti je drven fant; ne bodi no tako drvena / drvena drža drvéno prisl.: drveno se držati, vesti ♪
  18.      drvénec  -nca m (ẹ̄) min. okamnina s kremenom prepojenega lesa ♪
  19.      drvéti  -ím nedov. (ẹ́ í) zelo hitro se premikati: avtomobili drvijo po cesti; vlak drvi proti postaji; drveti na konju, na smučeh; otroci drvijo za vozom; drveti z avtomobilom; drvi kot za stavo; drvi kakor vihar / ekspr. ljudje so kar drveli na veselico hiteli, drli ∙ ekspr. drvi za vsako novotarijo se navdušuje zanjo, jo sprejme // ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drveti v nesrečo, v pogubo drvèč -éča -e: drveč v dolino; drveč voz ♪
  20.      drvíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. star. poditi, goniti: drviti tatove / pazi, da ne boš konja preveč drvil; pren. neusmiljena usoda ga drvi po svetu 2. zelo hitro se premikati; drveti: vlak drvi proti postaji; drviti za vozom; zasledovalci so se drvili za njim ♪
  21.      drvníca  -e ž (í) 1. nar. belokranjsko drvača, drvarica: oditi z drvnico na rami v gozd 2. redko drvarnica: spraviti drva v drvnico ♪
  22.      dŕvo  -a s (ŕ) 1. nar. poleno: v peči je prasketalo suho drvo 2. slabš. neroden, okoren človek: tako drvo je, ničesar ne razume / kot psovka zgani se, drvo ♪
  23.      drvojédka  -e ž (ẹ̑) redko hišna goba: drvojedka je napadla les ♪
  24.      drvolázec  -zca m (ȃ) zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis ♪
  25.      drvonítka  -e ž (ȋ) teh. tkanina z vtkanimi lesenimi paličicami: opažiti steno z drvonitko; zastor iz drvonitke ♪

   14.729 14.754 14.779 14.804 14.829 14.854 14.879 14.904 14.929 14.954  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA