Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (14.729-14.753) 
- drobtínica -e ž (í) manjšalnica od drobtina: pobrisati drobtinice z mize / od časa do časa si je stranka le priborila kako drobtinico / prepražene drobtinice ◊ bot. materine drobtinice vrtna rastlina z drobnimi belimi cveti v koških, Chrysanthemum parthenium ♪
- drobtínov -a -o prid. (í) narejen z drobtinami: drobtinovi štruklji; drobtinova juha ♪
- dróčnik -a m (ọ̑) avt. drog pri motorju z notranjim zgorevanjem, ki prenaša gibanje z odmične gredi na ventil: ventilni dročnik; glavica dročnika ♪
- dróg -a m, mn. drogóvi in drógi (ọ̑) 1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra ∙ spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja 2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog ◊ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo ♪
- dróga -e ž (ọ́) 1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog 2. knjiž. mamilo: uživati droge; omamljenost od droge; prekupčevanje z drogami ♪
- drogeríja -e ž (ȋ) trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami: odprli so novo drogerijo; kupiti v drogeriji ♪
- drogerístka -e ž (ȋ) ženska oblika od drogerist: seznanil se je z mlado drogeristko ♪
- drogóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na drog: drogovna konzola / drogovni nosilci nosilci, sestavljeni iz drogov ♪
- drogóvje -a s (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja ♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore ♪
- dromedár -ja m (á) enogrbi velblod: skoraj vso pot so jahali na dromedarjih ♪
- drómlja -e ž (ọ̑) etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi: igrati na dromljo; drobna dromlja ♪
- drómljati -am nedov. (ọ̑) 1. igrati na dromljo: zna dromljati 2. star. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom; brundati: maček zadovoljno dromlja 3. star. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove; bobnati: ves čas je s prsti dromljal po mizi ♪
- dróplja -e ž (ọ̑) velika stepska ptica z dolgimi močnimi nogami in dolgim vratom: jata dropelj se je skrivala v travi; lov na droplje ♪
- drózga -e ž (ọ̑) agr. zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje: drozga je začela vreti; sadna, vinska drozga ♪
- drôže drôž ž mn. (ó ȏ) redko droži: pripraviti je znala zelo dobre drože / duh po vinskih drožah ♪
- drôžen -žna -o prid. (ó) nanašajoč se na droži, drože: drožno vino, žganje / drožne glivice glive kvasovke ♪
- drožénec -nca m (ẹ̄) redko droženka: napiti se droženca ♪
- drôževec in dróževec -vca m (ó; ọ́) droženka: natočila mu je kozarček droževca ♪
- droží -í ž mn. (ȋ ȋ) 1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus // star. kvas: ne pozabi kupiti droži 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži ♪
- drožíce -žíc ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami ♪
- drožíček -čka m (ȋ) manjšalnica od drožič: jablana je bila vsa podprta s tankimi drožički ♪
- drožíti -ím nedov. (ȋ í) redko z drogom poganjati splav ali čoln: drožil je na vse pretege na drugi breg ♪
- drôžje -a s (ó) redko droži: namesto kvasa so uporabljali drožje / na dnu sodov je ležalo drožje ♪
- drpálež -a m (ȃ) ekspr., redko kdor veliko dela, navadno namesto drugih: spet so naložili delo tistemu drpaležu ♪
- drpáliti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko s težavo, okorno hoditi: trudoma je drpalil čez breg in dol / vlak je vztrajno drpalil navkreber // s težavo vleči: komaj sta drpalila vsak svoj hlod za seboj ♪
14.604 14.629 14.654 14.679 14.704 14.729 14.754 14.779 14.804 14.829