Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (14.379-14.403)



  1.      dotípati  -am in -ljem dov. ( ) s tipanjem seči do česa, najti kaj: dotipal je njeno roko; segel je v žep in dotipal zavojček; v temi sta dotipala vrata / dotipala se je do vžigalic dotípati se s tipanjem priti kam: v temi se je dotipal do vrat; v snežnem metežu so se dotipali do zavetja; s težavo se dotiplje k oknu; komaj se je dotipala v kuhinjo; redko ni se mogel dotipati vrat // knjiž. z razmišljanjem priti do česa: dotipali smo se do umetniških potez pesnikove osebnosti; dotipati se do osnovnih tez referata / ne more se dotipati do jasnosti
  2.      dotípkati  -am dov. () 1. končati tipkanje: tipkarica je dotipkala dopis 2. dodatno, zraven natipkati: dotipkaj še dve vrstici
  3.      dotírati 1 -am nedov. in dov. () dajati dotacijo: družba dotira znanstveno delo; dotirati gledališče, revijo, raziskovalne ustanove; dotirati iz sklada dotíran -a -o: dotirane družbene dejavnosti; festivalske prireditve bodo morale biti dotirane
  4.      dotírati 2 -am dov. () ekspr., redko prignati, privesti: tatu so dotirali na stražnico // zastar. izoblikovati popolnoma, do konca; dognati: prevajalec je prevod res dotiral
  5.      dotís  -a m () zal. nespremenjen dodaten natis kakega dela v okviru z avtorjem dogovorjene naklade
  6.      dotískati  -am dov. (í) 1. končati tiskanje: dotiskati roman 2. dodatno, zraven natisniti: dotiskali so še tisoč izvodov dotískan -a -o: dotiskana pola; knjiga bo kmalu dotiskana
  7.      dotiskováti  -újem nedov.) 1. približevati se koncu tiskanja: znamke že dotiskujejo 2. dodatno, zraven tiskati: dotiskovati so morali še inicialke
  8.      dotístihdôb  in do tístih dôb prisl. (-) star. do takrat, do tedaj: dotistihdob še ni mislil na upor
  9.      dotóčen  -čna -o prid. (ọ̑) ki se uporablja za dotok: dotočni žleb; dotočna cev
  10.      dotočíti  -tóčim dov. ( ọ́) dodatno, zraven natočiti: vzela je steklenico in mu dotočila vina v kozarec
  11.      dotód  in do tód prisl. (ọ̄) izraža krajevno ali časovno mejo dejanja, stanja: dotod boš že sam prišel; že dotod sem prebral knjigo; dotod je vse naše / dotod mi je vse jasno
  12.      dotòk  -óka m ( ọ́) glagolnik od dotekati ali doteči: pospešiti dotok krvi; dotok bencina; dotok in odtok vode / zagotoviti reden dotok finančnih sredstev; dotok študentov na pravno fakulteto; dotok mladih ljudi v mesto
  13.      dotólči  -tólčem [o] dov., dotólci dotólcite in dotolcíte; dotólkel dotólkla (ọ́) potolči, pobiti do konca: dotolkli so jih s puškinimi kopiti; s palico je dotolkel žival / sovražnik nas hoče frontalno dotolči
  14.      dotrájanost  -i ž () značilnost dotrajanega: sedežem se že pozna dotrajanost; dotrajanost šolskih prostorov
  15.      dotrájati  -am dov. () zaradi dolge rabe, obstajanja postati neuporaben, neprimeren: hiše so že dotrajale; vodovodna napeljava je dotrajala dotrájan -a -o: čakalnica s starim, dotrajanim inventarjem; leseni stebri so bili dotrajani; opustili so prevoz na dotrajani progi
  16.      dotrpéti  -ím dov., tudi dotŕpel; dotrpljèn (ẹ́ í) 1. končati, preživeti trpljenje: prestal je kazen, dotrpel / srce mu je pogumno dotrpelo poraz 2. vznes. umreti: bolnik je dotrpel / v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama
  17.      double  -a [dúbl in dábl] m (ū; ) šport. igra dveh igralcev proti dvema, zlasti pri tenisu: naši zastopniki v doublu niso nastopili
  18.      double  -a in dubel -bla [dúbl] m (ū) tekst. volnena tkanina iz dveh med seboj stkanih tkanin: double za plašče; neskl. pril.: double barhant
  19.      double  kovina gl. duble
  20.      double face  double facea [dúbl fás] m (ū-) tekst. svilena tkanina z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve; duble: double face v pastelnih barvah
  21.      doučíti se  -ím se dov., doúčil se ( í) redko izučiti se: učil se je za krojača, pa se ni doučil doučènna -o: doučen mizar
  22.      doúmen  -mna -o prid. (ú ū) zastar. doumljiv, razumljiv: to je popolnoma doumno
  23.      douméti  -úmem stil. -uméjem dov., tudi doúmel; doúmljen tudi doumét (ẹ́ , ẹ̑) popolnoma, do konca razumeti, spoznati: doumeti bistvo problema, smisel stavka; ne more doumeti vsega, kar se je zgodilo; prizadeval si je doumeti pisateljevo osebnost; doumela je to do dna
  24.      doumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od doumevati: za doumevanje tega vprašanja je potrebno teoretično znanje; doumevanje sveta, življenja
  25.      doumévati  -am nedov. (ẹ́) približevati se popolnemu, dokončnemu razumevanju, spoznanju: doumevati bistvo stvari; delavci so začeli doumevati, da je organizacija nujno potrebna / današnji rod pravilneje doumeva njegovo delo in pomen

   14.254 14.279 14.304 14.329 14.354 14.379 14.404 14.429 14.454 14.479  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA