Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (1.376-1.400) 
- napúh -a m (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: napuh ga žene; navzeti se napuha; napuha mu ni mogla očitati / napuh človeškega duha / ekspr. biti poln napuha biti zelo domišljav, prevzeten / v svojem napuhu je zavrnil njihovo pomoč ♪
- napúhati -am dov. (ū) s puhanjem priti do določene količine česa: napuhal je precej dima, dimnih kolobarčkov ♪
- napúhniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. napihniti, napeti: veter je napuhnil jadra 2. narediti koga domišljavega, prevzetnega: številni uspehi so ga napuhnili; zaradi te pohvale se je še bolj napuhnil napúhnjen -a -o: napuhnjen gospod; postavil se je v svojo neposnemljivo napuhnjeno držo ♪
- napúhnjenec -nca m (ȗ) raba peša domišljavec, prevzetnež: on je velik napuhnjenec ♪
- napúhnjenka -e ž (ȗ) raba peša domišljavka, prevzetnica: priznal je, da je napuhnjenka ♪
- napúhnjenost -i ž (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: iz njegovih oči je gledala napuhnjenost ♪
- napúkati -am dov. (ū) nar. napuliti: v vrtu je napukal redkvic ♪
- napulíti in napúliti -im dov. (ȋ ú) s puljenjem priti do določene količine česa: napuliti korenje za prašiče / napulil je nekaj sena in legel ♪
- napúmpati -am dov. (ȗ) nižje pog. načrpati: napumpati zrak v zračnico ∙ nižje pog. napumpati koga za denar izprositi denar pri kom ♪
- napúpcati se -am se dov. (ȗ) otr. napiti se: si se že napupcala ♪
- napúst -a m (ȗ) redko napušč, pristrešek: hiša ima širok napust ♪
- napústek -tka m (ȗ) knjiž., redko napušč, pristrešek: napustek pri hiši / stati pod napustkom ◊ gozd. količina, ki se pri prvem merjenju lesa doda k določeni količini zaradi osušitve, kala ♪
- napustíti -ím dov., napústil (ȋ í) 1. narediti kaj bolj ohlapno: napustiti krilo / redko napustiti vajeti popustiti 2. napraviti, da sega kaj čez določeno ravnino: napustiti podplate pri čevljih ● nar. štajersko šel je v mlin in napustil vodo spustil na mlinsko kolo napuščèn -êna -o: okna so krasili napuščeni robovi ♪
- napúšč -a m (ȗ) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napušč; napušč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napušča; postaviti, zložiti pod napušč 2. knjiž., redko strešica, polička: napušč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napušč ◊ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni ♪
- napúšen -šna -o prid. (ū) zastar. domišljav, prevzeten: napušen človek ♪
- nar... gl. naj... ♪
- narabútati -am dov. (ȗ) pog. natrgati, nabrati na tujem: jedli so jabolka, ki so jih narabutali v sosedovem sadovnjaku; narabutati nekaj grozdja, repe ♪
- narácija -e ž (á) knjiž. pripovedovanje, pripoved: zaradi zunanjih načinov prikazovanja je naracija v filmski umetnosti izgubila svoj pomen; zgodba je podana z mojstrsko naracijo / imeti dar naracije ♪
- naračúnati -am dov. (ȗ) z računanjem priti do določenega števila, rezultata: koliko si naračunal / naračunala je, da so ji dolžni še pet tisoč dinarjev / ogoljufal ga je pri meri in mu naračunal več, kot je vzel upošteval v računu ♪
- naradováti se -újem se dov. (á ȗ) knjiž., redko naveseliti se: na izletu so se naradovali ♪
- naráhlece [lǝc] prisl. (ȃ) ekspr., redko zelo narahlo: vrata narahlece zaškripajo ♪
- narahljáti -ám dov. (á ȃ) nekoliko zrahljati: narahljati zemljo / narahljala mu je obvezo narahlján -a -o: mehka, narahljana blazina; narahljana zemlja ♪
- naráhlo in na ráhlo prisl. (ȃ) 1. izraža stanje brez tesne in trdne zveze: kamenje leži na strmini zelo narahlo / narahlo zvezane roke 2. izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: narahlo odpreti, potrkati; narahlo objeti, poljubiti / narahlo zarisan vzorec 3. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: narahlo prši; narahlo zardeti / narahlo se pokloniti ♪
- narájmati -am dov. (ȃ) nižje pog. najti, zalotiti: če te narajmam pod njenim oknom, bo hudo ♪
- narámen -mna -o prid. (ȃ) ki se nosi, prenaša na ramenih: naramni koš; zavezala si je naramno ruto / naramni našitki ♪
1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 
