Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (13.654-13.678)



  1.      disproporcionírati  -am dov. in nedov. () napraviti kaj disproporcionalno: disproporcionirati človeške figure na sliki disproporcioníran -a -o: prostori v stavbi so disproporcionirani
  2.      disprózij  -a m (ọ́) kem. kalciju podobna težka kovina, element Dy
  3.      dispút  -a m () v srednjem veku izmenjava mnenj med profesorji in študenti na univerzi o kakem znanstvenem vprašanju: udeleževati se učenih disputov; filozofski, teološki disput; disputi sholastikov; pren. avtorjeva najnovejša drama je izbrušen intelektualni disput
  4.      disputácija  -e ž (á) disput: filozofska disputacija / svoja dela je moral zagovarjati na javni disputaciji
  5.      distálen  -lna -o prid. () anat. bolj oddaljen od trupa: distalni del kosti
  6.      distánca  -e ž () 1. knjiž. dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama; razdalja, oddaljenost: distanca med objektoma je premajhna; povečati distanco // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: distanca do teh doživetij je že precejšnja; časovna distanca 2. kritičen odnos do česa: nima potrebne distance, da bi lahko objektivno presojal sodobne umetniške stvaritve; dogodki so še tako blizu, da je težko dobiti pravo distanco; avtorjeva distanca do snovi ● zna varovati potrebno distanco do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; zavzeti distanco do česa izraziti odklonilno stališče do česa; pog. držati ljudi v distanci ne biti z njimi preveč prijazen, domač; gledati na kaj z distanco imeti odklonilno ali nezaupljivo stališče do česageom. razdalja med projekcijskim središčem in projekcijsko ravnino (v perspektivi)
  7.      distancírati se  -am se dov. in nedov. () publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: precej udeležencev se je distanciralo od uvodnega govora; distancirati se od politike sile / z begom v preteklost se hoče distancirati od vsega distancírati teh. narediti razmik, razmakniti: distancirati konstrukcijske elemente
  8.      distánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na distanco: distančno presojanje stvari ♦ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih; geom. distančni obrazec obrazec za računanje razdalje med dvema točkama v koordinatnem sistemu
  9.      distén  -a m (ẹ̑) min. rudnina triklinski aluminijev silikat
  10.      dístih  tudi dístihon -a m () lit. dvovrstična kitica, dvostišje: pisati distihe / elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra
  11.      distínkcija  -e ž (í) knjiž. razlikovanje, razločevanje: distinkcija pojmov / poznamo razne distinkcije pojma pomenske različice
  12.      distinktíven  -vna -o prid. () knjiž. razlikovalen, razločevalen: distinktivni znaki
  13.      distoníja  -e ž () med. motnja mišičnega ali žilnega napona: iskati zdravniško pomoč zaradi distonije
  14.      distonírati  -am dov. in nedov. () muz. zgrešiti pravilno intonacijo pri petju ali igranju: solist je precej distoniral; soprani so v višini distonirali
  15.      distorzíja  -e ž () med. natrganje ali pretrganje ovojnice in sklepnih vezi; izvin: distorzija noge v gležnju
  16.      distrákcija  -e ž (á) 1. med. naravnavanje izvinjenih sklepov ali zlomljenih kosti z nategovanjem: distrakcija je bila za ponesrečenca zelo boleča 2. psih. trenutna motenost pozornosti zaradi nepomembnega dražljaja
  17.      distribúcija  -e ž (ú) organizirano razdeljevanje surovin, blaga: proizvodnja in distribucija blaga, knjig; dobra organizacija distribucije; podjetje za distribucijo filmov / dohodek od distribucije // razdeljevanje, razpošiljanje: sistem za brezžično distribucijo električne energije // publ. distribucijsko podjetje: lani so naše distribucije kupile nekaj odličnih filmov ◊ lingv. distribucija razporejenost jezikovnih pojavov v jeziku; porazdelitev, razvrstitev; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starosti
  18.      distribucíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na distribucijo, razdeljevalen: distribucijsko in kinematografsko omrežje; distribucijsko podjetje / distribucijske naprave ♦ mat. distribucijski zakon distributivnostni zakon
  19.      distribuírati  -am nedov. in dov. () opravljati, izvrševati distribucijo, razdeljevati: distribuirati narodni dohodek v državnem proračunu; distribuirati proizvode / distribuirati filme
  20.      distributêr  -ja m () kdor opravlja distribucijo: prodati film tujim distributerjem; filmski distributerji; distributerji bencina
  21.      distributêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na distributerje: distributerski posli
  22.      distributíven  -vna -o prid. () ki opravlja distribucijo: slaba organizacija distributivnega aparata; distributivno omrežje
  23.      distributívnosten  -tna -o prid. () mat., v zvezi distributivnostni zakon zakon o distributivnosti
  24.      distríkt  -a m () 1. v nekaterih državah upravna enota različnih velikosti: dežela je razdeljena na distrikte / distrikti v Ilirskih provincah 2. knjiž. okoliš, področje: gozdni distrikt; tovarniški distrikt
  25.      distríkten  -tna -o () pridevnik od distrikt: distriktni urad

   13.529 13.554 13.579 13.604 13.629 13.654 13.679 13.704 13.729 13.754  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA