Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (13.129-13.153)



  1.      désni  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno rokoekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec // ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada 2. politično konservativen, nazadnjaški: desni socialdemokrati; državni udar so organizirale ekstremistične desne skupine; desno krilo stranke ◊ avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu désno prisl.: desno usmerjeni politiki; voziti desno
  2.      desníca  -e ž (í) 1. desna roka, ant. levica: dati, stisniti desnico; dvigniti desnico v pozdrav; z desnico si je zakril oči / v pest stisnjena desnica; žuljava desnica ∙ bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno // v prislovni rabi, v zvezi z na izraža desno stran: posadil ga je na svojo desnico / imeti koga na desnici; sin je sedel na očetovi desnici 2. polit. konservativna, nazadnjaška stranka ali taka skupina v stranki: protidemokratična desnica; radikalna desnica; predstavniki skrajne desnice v parlamentu niso prodrli s svojim predlogom
  3.      desníčar  -ja m () 1. kdor pri delu uporablja predvsem desno roko: večina orodja je prirejena za desničarje 2. polit. pripadnik konservativne, nazadnjaške stranke: desničarji so poskušali razbiti delo kongresa
  4.      desníčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na pripadnike konservativne, nazadnjaške stranke: desničarski režim; desničarski voditelji; desničarske teroristične organizacije, skupine / desničarska stranka / desničarski tisk; desničarska miselnost desníčarsko prisl.: desničarsko orientirana politika
  5.      desníčarstvo  -a s () 1. miselnost desničarjev, konservativcev: boril se je proti desničarstvu v stranki 2. uporabljanje predvsem desne roke pri delu: prevladovanje desničarstva nad levičarstvom pri otrocih
  6.      desníčen  -čna -o prid. ( ) ki pri delu uporablja predvsem desno roko: zanimivo je opazovati gibe desničnih in levičnih ljudi
  7.      desníčnost  -i ž () lastnost, značilnost desničnega človeka: desničnost je človeku prirojena
  8.      desno...  ali désno... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na desni: desnokrilen, desnook; desnosučen
  9.      desnokrílen  -lna -o prid. () 1. ki se odpira v desno: desnokrilna vrata; desnokrilno okno 2. redko ki je na desnem krilu, desni strani: desnokrilna četa je napadla
  10.      désnost  -i ž (ẹ́) nagnjenost, usmerjenost v desno: poševnost in desnost pisave
  11.      désnosúčen  -čna -o prid. (ẹ́-ū) fiz., kem., navadno v zvezi s snov ki suka polarizacijsko ravnino v desno
  12.      desoláten  -tna -o prid. () knjiž. brezupen, obupen: zaiti v desolaten položaj; biti v desolatnem stanju
  13.      desolidarizírati se  -am se dov. in nedov. () publ. prenehati biti solidaren: desolidarizirati se z vlado / na seji so se člani desolidarizirali s statutom, češ da je bil vsiljen
  14.      desperádo  -a m () knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec: to je početje desperada; druščina desperadov; pognal se je v boj s srditostjo desperada
  15.      desperáten  -tna -o prid. () knjiž. brezupen, obupen: desperaten boj; desperatna bolezen / zaradi bolezni je bil čisto desperaten obupan
  16.      despót  -a m (ọ̑) 1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojnazgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459 2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti // ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot
  17.      despótičen  -čna -o prid. (ọ́) despotski: despotična država / ni maral svojega despotičnega očeta
  18.      despotízem  -zma m () 1. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast: despotizem v Perziji; neusmiljen despotizem 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ni mogla več prenašati despotizma svojega moža; zaradi svojega despotizma se je kmalu z vsemi sprl
  19.      despótka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od despot: vsemogočna despotka / zabrusil ji je v obraz, da je despotka
  20.      despótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na despote ali despotizem: despotski imperij; despotska država / zoprn ji je bil zaradi svojega despotskega značaja; despotsko ravnanje staršev
  21.      despótstvo  -a s (ọ̑) 1. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: kruto despotstvo; despotstvo upravnega aparata nad delovnimi ljudmi; šef je bil nepriljubljen zaradi svojega despotstva 2. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast; despotizem: perzijsko despotstvo
  22.      destilácija  -e ž (á) fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino, prekapanje: destilacija vode / frakcionirana destilacija pri kateri se postopno ločujejo tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vreliščkem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka
  23.      destilacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na destilacijo: destilacijski postopek, proces / destilacijska naprava / destilacijski produkt ♦ kem. destilacijska buča steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo
  24.      destilát  -a m () z destilacijo dobljena snov, prekapina: čisti destilat; alkoholni destilat; vinski destilat vinsko žganje; pren., knjiž. erotiko pojmuje kot destilat vsega, kar je v človeku
  25.      destilatêrski  -a -o () pridevnik od destilater: dolgoletna destilaterska praksa

   13.004 13.029 13.054 13.079 13.104 13.129 13.154 13.179 13.204 13.229  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA