Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (12.729-12.753) 
- déka 1 -e ž (ẹ̑) pog. dekagram: kupiti deset dek masla; tri kile in šestdeset dek / vrzi na tehtnico še eno deko utež za en dekagram ♪
- déka 2 -e ž (ẹ̑) pog. (volnena) odeja: pokriti se z deko; ogrniti konja z deko ♪
- deka... ali déka... in deka... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na deset: dekagram ♪
- dekabrístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dekabriste: dekabristično gibanje ♪
- dekabrístovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekabriste: dekabristovski upor ♪
- dekáda -e ž (ȃ) doba desetih časovnih enot, navadno dni: izdelati plan po dekadah in dnevih; tretja dekada v mesecu / prve dekade našega stoletja desetletja ◊ elektr. kondenzatorska dekada skupina desetih enakih kondenzatorjev, ki se morejo stopnjema vklapljati ali izklapljati; zgod. dekada teden v francoski revoluciji, ki je trajal deset dni ♪
- dekáden -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dekado: dnevne, dekadne in mesečne planske naloge; dekadna poročila 2. mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadni način štetja; dekadni sistem ◊ elektr. dekadni kondenzator kondenzator, ki ima več kondenzatorskih dekad ♪
- dekadénca -e ž (ẹ̑) 1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca; intelektualna dekadenca; dekadenca družbe, režima 2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca; pesnik, predstavnik dekadence ♪
- dekadénčen -čna -o prid. (ẹ̑) dekadenten: dekadenčna literatura, slika; dekadenčne pesmi / dekadenčni plesi ♪
- dekadénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dekadenco: dekadentni pojavi v kulturi; dekadentno plemstvo / pesniki dekadentne literarne smeri; dekadentna umetnost ♪
- dekadentízem -zma m (ȋ) lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem; dekadenca ♪
- dekadéntnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost dekadentnega: dekadentnost pesmi / dekadentnost filma / politična dekadentnost ♪
- dekadéntski in dekadêntski -a -o prid. (ẹ̄; ē) nanašajoč se na dekadente: dekadentski krožek / dekadentska književnost dekadentna ♪
- dekadéntstvo in dekadêntstvo -a s (ẹ̄; ē) značilnosti dekadence: dekadentstvo družbe / v tej pesmi je mnogo dekadentstva ♪
- dekádičen -čna -o prid. (á) mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadični številski sistem; dekadično število ♪
- dékagrám -a m (ẹ̑-ȃ) utežna mera, stotina kilograma: kava v vrečicah po dvajset dekagramov [dkg] ♪
- dekalóg -a m (ọ̑) rel. deset božjih zapovedi: načela, izražena v dekalogu ♪
- dekamerónski -a -o prid. (ọ̑) tak kot v Boccacciovem Dekameronu: film je zgrajen po dekameronskem načinu pripovedovanja zgodbe ♪
- dekàn in dekán -ána m (ȁ á; ȃ) 1. predstojnik fakultete: voliti dekana; dekan filozofske fakultete 2. predstojnik dekanije: župan in dekan sta bila v mestecu najvažnejši osebi ♦ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta ♪
- dekaníja -e ž (ȋ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več župnij: konferenca vseh župnikov iz dekanije ♪
- dekaníjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekanijo: dekanijski urad; dekanijska cerkev / dekanijska konferenca ♪
- dekánka -e ž (ȃ) agr. zelo debela, okusna hruška: prodajati dekanke / julijska dekanka ♪
- dekánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dekane: opravljati dekanske posle / po več letih župnikovanja je dosegel dekansko čast ♪
- dekánstvo -a s (ȃ) naslov, dejavnost dekanov: zaradi bolezni ni hotel prevzeti dekanstva ♪
- dekapírati -am nedov. in dov. (ȋ) metal. čistiti oksidno plast s kovine z luženjem: pred barvanjem se pločevina dekapira dekapíran -a -o: dekapirana pločevina ♪
12.604 12.629 12.654 12.679 12.704 12.729 12.754 12.779 12.804 12.829