Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (126-150)


  1.      nacionálno...  prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na nacionalen: nacionalnoekonomski, nacionalnopolitičen ♪
  2.      nacionálnost  -i ž (ȃ) pripadnost določenemu narodu; narodnost: enakopravnost prebivalcev ne glede na nacionalnost / biti slovenske nacionalnosti / utrjevati nacionalnost v ljudeh narodno zavest ♪
  3.      nacionálsocialíst  -a m (ȃ-ȋ) pristaš nacionalsocializma ♪
  4.      nacionálsocialístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na nacionalsocialiste ali nacionalsocializem: nacionalsocialistična stranka / nacionalsocialistična Nemčija ♪
  5.      nacionálsocialízem  -zma m (ȃ-ȋ) fašizem v Nemčiji med obema vojnama: agresivnost nacionalsocializma / pristaši nacionalsocializma ♪
  6.      nacíst  -a m (ȋ) nav. ekspr. pristaš nacionalsocializma: zborovanje nacistov / nacisti so požgali vas nemški okupator ♪
  7.      nacístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na naciste ali nacizem: nacistična ideologija, propaganda; nacistično nasilje / nacistična organizacija, stranka / nacistična koncentracijska taborišča / nacistična Nemčija ♪
  8.      nacístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od nacist: zagrizena nacistka ♪
  9.      nacízem  -zma m (ȋ) nav. ekspr. fašizem v Nemčiji med obema vojnama: upirati se nacizmu / nacizem je prevzel oblast / žrtve nacizma ♪
  10.      nacméríti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. najokati se: zdaj se je menda že nacmerila ♪
  11.      nacúkati se  -am se dov. (ú ȗ) pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): nacukati se žganja / zopet se ga je nacukal ♪
  12.      nacvréti  -cvrèm dov., nacvŕl (ẹ́ ȅ) s cvrenjem priti do določene količine česa: nacvreti skledo krofov; nacvrli in napekli so vsega preveč / nacvreti masti ♪
  13.      načákati se  -am se dov., načákajte se in načakájte se; načákala se in načakála se (á ȃ) nav. ekspr. v čakanju doseči veliko, preveliko mero: odhajamo, dovolj smo se načakali ♪
  14.      načárati  -am dov. (ȃ) po ljudskem verovanju s čaranjem priti do določene količine česa: načarati zaklade / z besedami je znal načarati lepoto pričarati ♪
  15.      načebljáti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. reči, povedati veliko živahnega in brezskrbnega: načebljala sta vse mogoče načebljáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po čebljanju: zdaj sta se pa vendar že načebljala ♪
  16.      načečkáti  -ám [čǝč] dov. (á ȃ) slabš. nerazločno, grdo napisati: zakaj si nalogo tako načečkal; njegovo ime si je načečkal na košček papirja / namesto da bi narisal človeka, je le nekaj načečkal / za nalogo imamo spis, bom že kaj načečkal sestavil, napisal ♪
  17.      načêlek  in načélek -lka m (ȇ; ẹ̑) 1. dragocen okrasni obroč ali trak okoli glave, navadno kot znamenje časti in dostojanstva: na glavi je imel načelek; načelek z biseri // temu podoben ženski nakit: v laseh je nosila načelek 2. knjiž. jermen, ki se daje na čelo; čelni jermen: konji z okrašenimi načelki ♪
  18.      načêlen  -lna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na načelo: med njimi so velike načelne razlike; stroga, načelna vzgoja; načelno ravnanje, stališče // ki poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: načelen sporazum so dosegli, o podrobnostih bodo pa še razpravljali; dati nekaj načelnih pripomb, smernic; reševali so samo načelna vprašanja v zvezi s samoupravljanjem / napisal je precej načelnih razprav teoretičnih / debata naj ne bo osebna, ampak načelna splošna / ekspr. obstaja načelna možnost, da pridemo 2. ki se drži določenih načel, neglede na trenutne okoliščine ali korist: načelen človek; preveč načelen je in tog / dosledno, načelno ravnanje načêlno prisl.: načelno odločiti se; enakopravnost so jim načelno priznali; biti načelno proti čemu ♪
  19.      načêlje  in načélje -a s, rod. mn. načêlij in načélij tudi načêlj in načélj (ȇ; ẹ̑) knjiž., redko pročelje, fasada: baročno načelje dvorca ♪
  20.      načeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) načelovati: dve leti je načeljeval odseku za notranje zadeve / načeljevati skupini voditi jo, poveljevati ♪
  21.      načêlnica  -e ž (ȇ) 1. ženska oblika od načelnik: načelnica oddelka / načelnica pionirske organizacije 2. star. načelnikova žena: načelnica in županja sta se sprli ♪
  22.      načêlnik  -a m (ȇ) 1. uslužbenec, ki vodi kak oddelek, zlasti v javni upravi: določiti, imenovati načelnika; načelnik odseka za finance / načelnik oddelka, sekcije / postajni načelnik šef postaje // kdor vodi kako društvo, organizacijo: postal je načelnik gorske reševalne službe; načelnik zadruge / načelnik Gasilske zveze / nekdaj načelnik telovadnega društva 2. nekdaj predstojnik kake upravne enote: občinski, okrožni načelnik / okrajni ali sreski načelnik v stari Jugoslaviji predstojnik političnega okraja 3. nekdaj vodja, poveljnik: rodovni načelnik / načelnik financarjev ◊ voj. načelnik štaba oficir, ki vodi, usklajuje delo štaba; zgod. načelnik Narodne straže ♪
  23.      načêlniški  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na načelnike ali načelništvo: načelniška služba / njegova načelniška doba ni trajala dolgo ♪
  24.      načêlništvo  -a s (ȇ) naslov, dejavnost načelnikov: načelništvo ga je izčrpavalo / načelništvo je odstopilo načelnik in sodelavci ♪
  25.      načêlnost  -i ž (ȇ) lastnost, značilnost načelnega: dogmatična, nepopustljiva načelnost; občudoval je prijateljevo resnicoljubnost in načelnost / načelnost stališč, vzgoje / načelnost boja, članka ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA