Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (12.529-12.553) 
- debeljád -i ž (ȃ) gozd. nad sedem centimetrov debel okrogel les ♪
- debelják tudi debelák -a m (á) nav. ekspr. debel človek: neokreten debeljak; telovadba za debeljake ♪
- debeljáva -e ž (ȃ) gozd. nad sedem centimetrov debel okrogel les ♪
- debélka -e [tudi u̯k] ž (ẹ̑) nar. belokranjsko koruza ♪
- debélkast -a -o [u̯k in lk] prid. (ẹ̑) ekspr. nekoliko debel: debelkasta natakarica ♪
- dêbeln -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo ♪
- debelo... prvi del zloženk nanašajoč se na debel: debeloglav, debelozrnat; debelokožec, debeloličnost ♪
- debelobúčen -čna -o prid. (ȗ) šalj. ki ima debelo, veliko glavo: debelobučen možakar ♪
- debeloglávost -i ž (ā) med. značilnost človeka z nesorazmerno veliko glavo ♪
- debelokóžec -žca m (ọ̑) žival z debelo kožo, navadno slon: v cirkusu so nastopili dresirani debelokožci // ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: to je prizadelo celo najbolj zakrknjene debelokožce ♪
- debelokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež ♪
- debelokóžnost -i ž (ọ̄) ekspr. lastnost, značilnost debelokožnega človeka: poznali so ga po njegovi debelokožnosti ♪
- debelolíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima debela lica: debeloličen otrok / debeloličen obraz ♪
- debelolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum ♪
- debelolístnica -e ž (ȋ) nav. mn., bot. rastlina z debelimi, mesnatimi listi; homulica ♪
- debeloníten -tna -o prid. (ȋ) ki je iz debelih niti: debelonitna tkanina ♪
- debeloplóden -dna -o prid. (ọ̑) agr. ki ima debele, velike plodove: debeloplodna sorta jagod ♪
- debelorítnica -e ž (ȋ) nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: krčmarjeva žena je bila dobrodušna debeloritnica ♪
- debeloróg -a m (ọ̑) zool. divja ovca z zelo debelimi rogovi, ki živi v Kanadi, Ovis canadensis ♪
- debelosemén -a -o prid. (ẹ̑) agr. ki ima debela, velika semena: debelosemena kumina ♪
- debelóst -i ž (ọ̑) 1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi; prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost 2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske ♪
- debelósten -tna -o (ọ̑) pridevnik od debelost: debelostna stopnja ♪
- debeloústen -tna -o prid. (ȗ) ki ima debele ustnice: debeloustni črnci ♪
- debelovráten -tna -o prid. (ȃ) ki ima debel vrat: debelovratna žival ♪
- debelozŕn -a -o prid. (ȓ r̄) debelozrnat: debelozrn pesek / debelozrna koruza ♪
12.404 12.429 12.454 12.479 12.504 12.529 12.554 12.579 12.604 12.629