Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (12.204-12.228) 
- črnokríl -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. ki ima črna krila: črnokrila ptica / pesn. črnokrila noč ♪
- črnólica -e ž (ọ̑) les. črna grča v lesu ♪
- črnomôrski -a -o prid. (ó) nanašajoč se na Črno morje: črnomorska obala / črnomorsko ladjevje ♪
- črnoóka -e ž (ọ̄) zool. manjša ploščata sladkovodna riba z velikimi črnimi očmi, Abramis sapa ♪
- črnopóljen -jna -o prid. (ọ̑) šah., v zvezi črnopoljni lovec lovec, ki se premika po črnih poljih: beli je zamenjal črnopoljnega lovca ♪
- črnorókec -kca m (ọ̑) pog., slabš., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik črne roke: ubili so ga črnorokci ♪
- čŕnost -i ž (ŕ) lastnost črnega, črna barva: črnost kože ♪
- črnošólec -lca m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor je hodil v črno šolo in se naučil čaranja: verjela je, da črnošolci znajo delati točo 2. zastar. slušatelj bogoslovja; bogoslovec ♪
- črnôta -e ž (ó) knjiž. črnina, črnjava: črnota njenih las / odsev stoterih luči je sijal v črnoto nad mestom ♪
- čŕnovka -e ž (ŕ) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka ♪
- črnovójen -jna -o prid. (ọ̑) črnovojniški: črnovojna četa ♪
- črnovójnik -a m (ọ̑) nekdaj vojak črne vojske: črnovojniki so stražili vojne ujetnike; vpoklicali so črnovojnike in sedemnajstletnike ♪
- črnozémen -mna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na črnica 1: črnozemno polje ♪
- čŕnski -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na ljudi črne rase: črnski otroci; črnska mestna četrt; črnske države; črnska plemena / črnske duhovne pesmi / črnske ustnice ♪
- črnúh -a m (ū) slabš. 1. človek črne rase; črnec: gruča črnuhov // kdor ima črne lase, temno polt: bil je dolg črnuh pegastega obraza 2. italijanski fašistični vojak: črnuhi so vdrli v vas 3. desničar, klerikalec: pri volitvah so zmagali črnuhi // duhovnik: mimo je prišel neki črnuh 4. črna žival, navadno pes: črnuh je divje lajal ♪
- črnúha -e ž (ū) slabš., redko, rabi se samostojno ali kot prilastek črna žival: muha črnuha ♪
- črpálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor dela s črpalnimi napravami: vrtalci in črpalci nafte; črpalec vode ♪
- črpálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za črpanje: črpalni stolpi; črpalna naprava / črpalna postaja ♪
- črpalíšče -a s (í) prostor s črpalnimi napravami, kjer se črpa: zgradili so črpališče in glavni vod za mestni vodovod; število naftnih črpališč narašča ♪
- črpálka -e ž (ȃ) priprava za sesanje ali potiskanje tekočin, plinov: črpalka črpa, deluje; vodna črpalka na električni pogon; črpalka za gorivo / motorna, ročna črpalka ♦ strojn. batna črpalka; vakuumska, zračna črpalka // navadno v zvezi z bencinski stavba s črpalnimi napravami za oskrbovanje z gorivi in mazivi: pripeljal je na bencinsko črpalko / pog. v počitnicah je delal na črpalki ♪
- črpálnica -e ž (ȃ) 1. stavba s črpalnimi napravami: otvoritev črpalnice za novi vodovod 2. zastar. črpalka ♪
- čŕpanje -a s (r̄) glagolnik od črpati: črpanje nafte, vode / črpanje literarnozgodovinskega gradiva ♪
- čŕpati -am nedov. (r̄) 1. s črpalko sesati, dobivati tekočino: črpati nafto; črpati vodo iz vodnjaka / črpati sok iz želodca 2. knjiž. zajemati, dobivati iz česa: črpati podatke iz statističnega gradiva; iz njihovih zgledov črpamo moč za nadaljnje delo; snov za svoja dela je črpal iz ljudstva; črpati znanje iz knjig; črpati les iz gozda 3. redko jemati moč, slabiti: vročina črpa telo črpajóč -a -e: črpajoč iz svojih bogatih izkušenj ♪
- čŕstev -tva -o prid. (ŕ) nar. čvrst, krepek: taka črstva ženska ♪
- čŕt 1 -a m (ȓ) star. sovraštvo, mržnja: v srcu se mu je zbudil črt nad njim; odvrnil je od sebe njihovo jezo in črt ♪
12.079 12.104 12.129 12.154 12.179 12.204 12.229 12.254 12.279 12.304 
