Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (1.201-1.225)


  1.      napetnájstiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. prevarati, ogoljufati: pri kupčiji so ga zelo napetnajstili; napetnajstil ga je za precejšnjo vsoto ♪
  2.      napétnik  -a m (ẹ̑) obrt. tanjša ploščica, navadno iz gume, plastike, ki se pritrdi na peto čevlja: zamenjati napetnike ♪
  3.      napetolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki ima napeta lica: napetoličen otrok / napetoličen obraz 2. star. vznesen, a vsebinsko prazen: vzbujati navdušenje z napetoličnimi besedami; napetoličen patos ♪
  4.      napétost  -i ž (ẹ̑) 1. stanje razvnetosti, vznemirjenosti: napetost popušča, se stopnjuje; nastala napetost je povzročala nove spore; ekspr. napetost visi v zraku; ublažiti napetost; naraščajoča napetost v odnosih med državama; publ.: mednarodni položaj ustvarja ozračje napetosti; prispevati k popuščanju napetosti v svetu // nav. mn. dogodki, pojavi, ki kažejo tako stanje: napetosti na meji so trajale več mesecev; izogibati se napetostim 2. stanje velike čustvene vznemirjenosti: polašča se je napetost; živeti v nenehni napetosti; njegov glas je izražal notranjo napetost; psihična, živčna napetost in utrujenost; držati ljudi v napetosti / ustvarjalna napetost 3. lastnost, stanje napetega: zmanjšati napetost niti; napetost vrvi / ekspr. napetost lic / ekspr. napetost mišic / ekspr. napetost zgodbe ga je pritegnila 4. elektr. količina, ki določa tok med točkama, povezanima z vodnikom: napetost narašča; meriti napetost; napetost dvesto dvajset voltov; razlike v napetosti / enosmerna napetost ki ima stalno isto smer; gonilna napetost ki povzroča v električnem krogu električni tok; inducirana napetost; izmenična napetost katere smer se periodično spreminja; medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma; nizka ki je nižja kot 1.000 voltov, visoka napetost ki je višja kot 1.000 voltov; vžigalna napetost ki povzroči iskro v vžigalni svečki; merilnik napetosti voltmeter / električna napetost ◊ fiz. mehanska napetost na površinsko enoto preračunana sila, ki deluje v snovi na izbrano ploskev; površinska napetost na dolžinsko enoto preračunana sila, ki deluje na izbrano črto na površini tekočine; med. mišična napetost stanje mišice, ki se kaže, izraža kot upor pri njenem raztezanju; teh. dopustna napetost ♪
  5.      napétosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na napetost: napetostni znaki pri človeku; napetostno stanje ♦ elektr. napetostni impulz; napetostni stabilizator naprava za doseganje stalnosti napetosti ♪
  6.      napèv  in napév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) melodija, ki se poje: napev je vsem ugajal; napev si je zapomnil, besedilo je pa pozabil; otožen, vesel napev; pren., knjiž. govorni napev slovenskega jezika // knjiž., redko arija: žvižgal si je znan napev iz Traviate ♪
  7.      napévati  -am nedov. (ẹ́) nar. vzhodno peti prvi del besedila, na katerega drugi odgovarjajo ali ga nadaljujejo: duhovnik je napeval litanije ♪
  8.      napéven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na napev: napevne besede / pesem je zelo napevna ♪
  9.      napháti  -phám stil. -pšèm dov. (á ȃ, ȅ) 1. s phanjem priti do določene količine česa: naphali so veliko ječmenove kaše 2. s pehanjem, porivanjem spraviti kam: naphati seno iz senika / knjiž. veter je naphal velike zamete napihal, nanesel // raba peša napolniti, natlačiti: naphati kozolec s snopi / pleteno ograjo naphajo s prstjo nabijejo napháti se ekspr. zelo se najesti: naphati se mesa / naphati se z mesom naphán -a -o: sloj naphane ilovice; debela, naphana listnica; s puhom naphane pernice ♪
  10.      napíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. nabosti, natakniti: napičiti na kol, ost ♪
  11.      napíh  -a m (ȋ) med. povečanje pljuč zaradi bolezenske razširitve pljučnih mehurčkov; emfizem: umrla je za pljučnim napihom ♪
  12.      napíhati  -am dov., tudi napihájte; tudi napihála (í) s pihanjem spraviti kam: burja napiha sneg v špranje; veter je napihal na nebo črne oblake ♪
  13.      napihávati  -am nedov. (ȃ) redko napihovati: napihavati balon / obleka se ji v vetru napihava / nimate vzroka, da bi se napihavali ♪
  14.      napihljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da napihniti: napihljive igrače / napihljiva blazina ♪
  15.      napíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. napolniti kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihniti balon, ležalno blazino; napihniti z usti 2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter ji je napihnil krilo; napihniti lica; zračnice so se na soncu napihnile / voda je napihnila truplo / pločevina konzerve se je napihnila izbočila / pivo ga je napihnilo / sveža detelja je kravo napihnila napela 3. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihniti incident, problem; novico so pograbili in jo precej napihnili / ko je opisoval dogodek, ga je zelo napihnil 4. ekspr. povzročiti, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo jih je napihnilo; pohvala ga je napihnila ● ekspr. umetno napihniti cene zvišati napíhniti se ekspr. 1. postati domišljav, prevzeten: zaradi imenitnega življenja ob njem se je precej napihnila 2. postati jezen, užaljen: zakaj si se napihnil, saj nisem nič hudega rekel; ob njegovih besedah se je zelo napihnila napíhnjen -a -o 1. deležnik od napihniti: napihnjen balon; od pijače napihnjen obraz; rastlina z napihnjenimi stroki 2. ekspr. domišljav, prevzeten: zaradi doseženega uspeha je ves napihnjen; napihnjen kot puran 3. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: rad je uporabljal napihnjene besede ♪
  16.      napíhnjenec  -nca m (ȋ) ekspr. domišljav, prevzeten človek: je velik napihnjenec ♪
  17.      napíhnjenka  -e ž (ȋ) ekspr. domišljava, prevzetna ženska: je prava napihnjenka ♪
  18.      napíhnjenost  -i ž (ȋ) 1. stanje, lastnost napihnjenega: napihnjenost balona / napihnjenost lic / ekspr. napihnjenost rezultatov je očitna ♦ med. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom 2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: meščanska napihnjenost; to početje je prazna napihnjenost / v svoji napihnjenosti je pomoč odklonil ♪
  19.      napihoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) nav. mn., zool. ribe, ki se zlasti ob nevarnosti napolnijo z zrakom ali vodo in dobijo kroglasto obliko, Tetraodontidae: zelena napihovalka ♪
  20.      napihovánje  -a s (ȃ) glagolnik od napihovati: napihovanje balona / napihovanje nevarnosti, uspehov / tu ti napihovanje nič ne pomaga / napihovanje sira ♪
  21.      napihováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. napolnjevati kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihovati balon, blazino; napihovati z usti 2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napihoval zastave, zavese; napihovati lica / truplo se je v vodi napihovalo / sveža krma kravo napihuje napenja 3. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihovati napake, zasluge / stvar so tako napihovali, da se je spremenila v pravo senzacijo 4. ekspr. povzročati, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo ga je napihovalo; uspeh ga je čedalje bolj napihoval napihováti se ekspr. 1. postajati domišljav, prevzeten: zadnje čase se zelo napihuje // bahati se, postavljati se: pred njo se je rad napihoval; celo napihuje se s tem dejanjem 2. biti jezen, užaljen: zakaj se napihuješ, saj nisem nič hudega mislil s tem ● spet se napihuje kot žaba je zelo domišljav, prevzeten; ekspr. če se še tako napihuje, tega dela ne bo dokončal do roka se trudi, si prizadeva ◊ agr. sir se napihuje površina sira se izboči zaradi plinov, ki jih povzročajo tehnološko neustrezni mikroorganizmi ♪
  22.      napíjati  -am nedov. (í) 1. s slovesnimi besedami in alkoholno pijačo čestitati, pozdravljati: napijati nevesti, slavljencu; pred odhodom so prijatelju iskreno napijali; napijati s šampanjcem; napijata si na zdravje / star. napijati zmagi 2. nav. ekspr. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: vso noč so ga napijali // dajati piti v veliki količini: v bolnici so ga napijali s čajem ● star. napija si pogum s pitjem postaja pogumnejši napíjati se nav. ekspr. s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postajati pijan: napijal se je in preganjal žalost; cele noči so se napijali po gostilnah // sprejemati vase tekočino: pred kletmi so se napijale posode za vino ♪
  23.      napíkati  -am dov. (ȋ ȋ) narediti določeno število vbodov, vbodljajev: napikati salamo, testo ♪
  24.      napíliti  -im dov. (í ȋ) s piljenjem narediti raze, zareze: napiliti jekleno ploščo / železno palico je tako napilil, da se je prelomila napíliti se žarg., šol. dobro naučiti se: pred izpitom se je napilil vse od kraja / zgodovino se je dobro napilil napíljen -a -o: naboj je na koncu napiljen; dobro napiljen ♦ bot. napiljeni list ♪
  25.      napírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) knjiž., redko prizadevati si, truditi se: napiral se je, da bi si vse zapomnil ♪

   1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA