Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (11.979-12.003)



  1.      číniti  -im nedov. ( ) zastar. delati, narejati: črne oči in svetli lasje jo činijo mikavno
  2.      činíti  -ím in číniti -im nedov. ( í; í ) nar. čistiti omlačeno žito: celo popoldne so činili
  3.      čínk  prisl. () nar. štajersko (zelo) malo: ko bi vsaj malo, vsaj čink razumela; čink soli
  4.      čínklja  -e ž () zool. manjša sladkovodna riba z brčicami okrog ust, Misgurnus fossilis
  5.      činkvantín  -a m () agr. italijanska drobnozrnata koruza, ki zelo hitro dozori: posejati strnišče s činkvantinom
  6.      činkvín  -a m () pet izžrebanih številk v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti činkvin // dobitek pri tomboli, večji od kvaterne: dobiti činkvin
  7.      činóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čin1: činovna razvrstitev / vojaška obleka brez činovnih znakov
  8.      čínž  -a m () v fevdalizmu glavna podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu
  9.      číp  -a m () elektr. ploščica, navadno iz silicija, na kateri je integrirano vezje: vstaviti, zamenjati čip / pomnilniški čip
  10.      čípka  -e ž () nav. mn. luknjičast okrasni izdelek iz sukanca: izdelovati čipke; obrobiti prt s čipkami; bluza z belimi čipkami; klekljane, kvačkane, strojne, šivane čipke; pren. sončni žarki tko čipke na steni ♦ obrt. bruseljska čipka šivana ali klekljana čipka iz zelo tankega sukanca in z bogatimi, baročnimi vzorci; idrijska čipka klekljana čipka z značilnim vijugastim trakastim vzorcem
  11.      čípkarski  -a -o prid. () nanašajoč se na čipkarje ali čipkarstvo: čipkarski sukanec; čipkarska obrt, šola, zadruga ♦ tur. čipkarski dan prireditev s čipkarskim tekmovanjem in razstavo
  12.      čípkast  -a -o prid. () narejen iz čipk: čipkast ovratnik, prt; čipkasta zavesa / čipkast robček obrobljen s čipkami // podoben čipkam: čipkast vzorec / obleka iz čipkastega blaga čípkasto prisl.: čipkasto nazobčan list
  13.      číps  -a m () na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; krompirjevi lističi: po vsej ulici je dišalo po čipsu; vrečka čipsa
  14.      čír  -a m () med. razjeda na koži ali sluznici: ima čir na tilniku; želodčni čir; čir na dvanajstniku
  15.      číra čára  číre čáre ž, čírih čár (-ā) nav. mn. čirečare: teh čirih čar ne morem prebrati
  16.      čírav  -a -o prid. (í) med. poln čirov: čirave noge / izrezati čiravi del želodca del, na katerern je čir
  17.      čírečáre  -čár ž mn. (-) ekspr. 1. črte, narejene brez pravega namena: po mizi riše razne čirečare 2. nerazločno napisane črke: tvojih čirečar ne znam prebrati 3. čarovna znamenja: čarovnik je delal po zraku čirečare
  18.      číričára  -e ž (-ā) nav. mn. čirečare: tabla je bila popisana s skrivnostnimi čiričarami
  19.      čiríček  -čka m () nar. čriček: tanki čiriki čirička
  20.      čiríčkati  -am nedov. () redko čirikati: murenčki neugnano čiričkajo
  21.      čirík  medm. () posnema glas črička, murna ali nekaterih ptic: z gorice se sliši: čirik, čirik; sam.: kratek, rezek čirik murna
  22.      čiríkanje  -a s () glagolnik od čirikati: jerebice se sklicujejo s čirikanjem; enakomerno čirikanje čričkov in kobilic
  23.      číslo  -a s () 1. zastar. število, številka: precejšnje čislo pisarjev / tiskovne pomote v zadnjem Zvonovem čislu 2. nav. mn., star., v zvezi biti, imeti v čislih ceniti, spoštovati: zadovoljna je bila, da je njegovo ime tako v čislih; zelo ga imajo v čislih
  24.      číst  -a -o stil.prid., čistéjši ( ) 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi / prepisati na čist list nepopisan; čista polt brez izpuščajev in peg; čista rana ki se ne gnoji / čista gospodinja ki ima smisel in skrb za snago; čisto delo pri katerem se človek ne umaže // ki ni skaljen ali moten: čist studenec; čista gladina jezera / čisto obzorje; ekspr. jutro je bilo kristalno čisto; nebo je čisto kot ribje oko; pren. čista glava, pamet 2. ki je brez primesi: napolniti blazino s čistim puhom; čista rudnina; čisto srebro, zlato / čista pasma, rasa / piše v čistem jeziku / čista matematika teoretična, ne praktično uporabna matematika; bluza iz čiste svile prave svile; čista umetnost nepoučna, netendenčna; pren. svoje vrste hočejo imeti čiste // ki obstaja iz istovrstnih (duhovnih) prvin: stavba v čistem gotskem slogu; na razstavi so presenečale likovno čiste plastike; stilno čista predstava 3. ki ni hripav ali zamolkel: zapel je z lepim in čistim glasom; ekspr. srebrno čist glas 4. ekon. ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov: čisti dobiček; pravilnik o delitvi čistega dohodka; čisti donos; čista plača 5. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu: čist človek; čist značaj / biti, ostati čist / čista ljubezen, misel; čisto življenje / čisto dekle nedolžno / vodili so ga čisti nameni / ima čisto politično preteklost neoporečno; pren. čisto srce 6. ekspr. ki je brez česa drugega: njegova zahteva je čisti formalizem; čista abstrakcija / hišo je prodal v čisto izgubo // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: njegove besede so čist nesmisel; to je čista laž; kar sem povedal, je čista resnica ● zdaj imata čiste račune poravnala sta medsebojna navzkrižja; nimata več medsebojnih obveznosti; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; evfem. nima čistih rok je kriv; čista teža teža, v katero ni všteta teža embalaže; nima čiste vesti čuti se krivega; je kriv; ekspr. nalil, natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose; čistemu je vse čisto ◊ farm. čisti bencin bencin za rane; filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev; čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; gastr. čista juha nezakuhana juha; čista mast mast brez ocvirkov; kem. kemično čist; lit. čista lirika lirika, ki izraža le čustva; čista rima rima, pri kateri se vokali ujemajo glede dolžine in širine; šol. čisti biolog biolog, ki študira sámo biologijo čísto stil. čistó prisl.: čisto oprati; čisto obrita brada; orkester zveni intonančno čisto / doma imajo zelo čisto čísti -a -o sam.: pog. prireditelji so imeli pet milijonov čistega čistega dobička; zbrisati kaj do čistega; prepisati na čisto dokončno, brez popravkov; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; dati otroka v čisto v čisto perilo; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. ni pri čisti je nekoliko duševno zmedengozd. sečnja do čistega, na, v čisto sečnja, pri kateri se posekajo prav vsa drevesa; prim. čisto
  25.      čistílec  -lca [lc in c] m () 1. delavec, ki čisti: čistilec čevljev, oken; čistilec kanalov, vagonov / livarna išče več ročnih čistilcev odlitkov / čistilec nafte 2. stroj ali priprava za čiščenje: čistiti ceste z avtomobilskim čistilcem; gumijasti čistilec za šipe

   11.854 11.879 11.904 11.929 11.954 11.979 12.004 12.029 12.054 12.079  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA