Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (11.326-11.350)



  1.      cínk  -a m () kem. težka kovina modrikasto bele barve, element Zn: surovi cink; destilacija cinka
  2.      cinkografíja  -e ž () 1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše; kemigrafija 2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj cinkografije // odtis v tej tehniki
  3.      cinkográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na cinkografijo: cinkografski material
  4.      cínkov  -a -o prid. () nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvomin. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk
  5.      cinobarít  -a m () knjiž. rudnina živosrebrov sulfid; cinabarit
  6.      cinóber  -bra m (ọ́) 1. min. rudnina živosrebrov sulfid: iz cinobra pridobivajo živo srebro; rudnik cinobra v Idriji 2. opekasto rdeča barva: na sliki prevladuje cinober in ultramarin
  7.      cinóbrov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na cinober: cinobrova ruda / cinobrova barva cinóbrovo prisl.: cinobrovo rdeči žarki zahajajočega sonca
  8.      cínov  -a -o prid. () nanašajoč se na cin; kositrn, kositrov: cinova ruda; cinove spojine / cinova skleda / cinova kuga razpadanje cina v prah
  9.      cíntor  -ja m () nar. prekmursko pokopališče: pokopali so ga na cintorju
  10.      cinzáno  tudi čincáno -a [prva oblika cinca- in činca-] m () gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Cinzano: reklamni napisi za cinzano
  11.      cionístičen  in sionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na cioniste ali cionizem: cionistične organizacije
  12.      cionízem  in sionízem -zma m () gibanje med Židi za obnovitev samostojne države v Palestini: cionizem je nastal konec 19. stoletja // nav. slabš. nacionalistično gibanje za uveljavljanje židovstva
  13.      cípa 1 -e ž (í) pog., slabš. vlačuga, prostitutka: to je čisto navadna, prava cipa; postala je cipa; hodi k cipam; vojaška cipa / zdaj sem ti zoprna, zdaj sem ti cipa / kot psovka cipa nesramna
  14.      cípa 2 -e ž (í) zool. škrjancu podobna ptica iz družine pastiric, Anthus: na Ljubljanskem barju so včasih lovili cipe
  15.      cípar  -ja m () nekdaj lovec na ptice cipe
  16.      cíparski  -a -o prid. () nanašajoč se na cipa1: ima ciparski izraz na obrazu / ciparska kavarna
  17.      cípela  -e ž () nav. mn., zastar. čevlji, navadno nizki: hoditi v lepih, rumenih cipelah
  18.      cípelj  -plja m () zool. morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnimi podolžnimi progami na bokih, Mugil: lov na ciplje
  19.      cíper  -pra m () bot. visoka rastlina z rdečimi cveti, ki raste po gozdovih in posekah; trodljivka
  20.      cípica  -e ž (í) manjšalnica od cipa1: ne misli, da sem kaka cipica; mladoletna vojaška cipica; obnaša se kakor cipica
  21.      cíprčan  -a m (í) vino z otoka Cipra: vrč ciprčana
  22.      ciprésa  -e ž (ẹ̑) sredozemsko iglasto drevo stožčaste ali piramidaste oblike: cipresa ob grobu; gaj cipres in pinij ♦ vrtn. neprava cipresa cipresi podobno drevo, po izvoru iz Severne Amerike in vzhodne Azije, Chamaecyparis Lawsoniana
  23.      ciprésast  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz cipresovega lesa: cipresasta hišica ♦ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias
  24.      ciprésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cipreso: cipresna vejica / cipresni gaj / močen cipresni duh
  25.      ciprésje  -a s (ẹ̑) nasad, skupina cipres: gosto cipresje

   11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA