Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (11.204-11.228)



  1.      cezéti  -ím [tudi cǝz] nedov., cêzi tudi cezì (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: voda ne cezi več; brezoseb. iz rane je spet pričelo cezeti; pren. dnevi cezijo počasi
  2.      cézij  -a m (ẹ́) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna kovina srebrno bele barve, element Cs
  3.      cha-cha-chá  tudi čačačá tudi cha-chá [čača(ča)] m neskl. () ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: nauči me cha-cha-cha // skladba za ta ples: jazz je zaigral cha-cha-cha; petnajst minut za ljubitelje cha-cha-cha
  4.      chartístičen  tudi čartístičen -čna -o [čar-] prid. (í) nanašajoč se na chartiste ali chartizem: chartistične tendence; chartistično gibanje
  5.      chêrry  -ja [šeri tudi čeri] m () 1. desertno češnjevo vino: naročil si je kozarec cherryja 2. pog. cherry brandy: rad pije cherry; neskl. pril.: cherry vino
  6.      cián  -a m () nestrok. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika, strok. dician
  7.      cianíd  -a m () kem. sol cianovodikove kisline: raztopini dodamo razne cianide; kalijev cianid zelo strupena brezbarvna kristalna snov; vodikov cianid cianovodik
  8.      cianótičen  -čna -o prid. (ọ́) med. posinjel zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianotičen bolnik; cianotične ustnice
  9.      ciánov  -a -o prid. () nanašajoč se na cian: cianova kislina; cianov vodik cianovodik / na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom
  10.      cianovodíkov  -a -o () pridevnik od cianovodik: cianovodikova kislina
  11.      ciáo  in čáv [prva oblika čao] medm. () žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: iti moram, ciao
  12.      cíba  -e ž () nar. kokoš: cibe kokočejo / pri klicanju (perutnine) cibe, cibe, na, na, na
  13.      cibéba  -e ž (ẹ̑) redko rozina, cveba
  14.      cibelín  -a m () tekst. kosmatena tkanina za plašče iz grobe volnene preje
  15.      cíbetovka  -e ž () nav. mn., zool. v Afriki in Aziji živeče zveri, ki izločajo iz žleze ob zadnjični odprtini cibet, Viverridae
  16.      cíbka  -e ž () nar., ljubk. kokoš: okrog gospodinje se gnetejo cibke, račke, petelini in purani
  17.      cibórij  -a m (ọ́) rel. kelih s pokrovom za posvečene hostije: zlati ciborij ◊ um. streha nad oltarji, nad kipi; baldahin
  18.      cíc  -a m () cenena potiskana bombažna tkanina: izdelovati cic; s cicem prevlečena blazina
  19.      cícanje  -a s () nar. oglašanje ptic z glasom ci: Tedaj pridejo s severa divje race in gosi. Prvi večeri so polni njihovega cicanja po zraku (M. Kranjec)
  20.      cícast  -a -o prid. () 1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo 2. nar. lep, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov)
  21.      cícero  -a m () tisk. osnovna merska enota v tiskarstvu, okrog 4,5 mm: širina stolpca je dvanajst cicerov // črka te velikosti: staviti v ciceru; neskl. pril.: cicero črka
  22.      ciceróne  -a [čiče-] m (ọ̑) zlasti v italijanskem okolju kdor vodi turiste po tujih krajih in jim razkazuje znamenitosti, vodnik: cicerone razlaga zanimivosti Rima; biti komu za cicerona
  23.      cicerónski  -a -o [čiče-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na cicerone: ciceronska vodstva po muzejskih razstavah / ciceronska gostobesednost
  24.      cíf  prisl. () ekon., kratica stroški prevoza, natovarjanja in zavarovanja blaga so všteti v ceni: prodati blago cif / cena žitu je bila cif Reka; neskl. pril.: cif cena
  25.      cífra  -e ž () 1. pog., ekspr. številka ali število: še ponoči mi ne gredo te cifre iz glave ♦ mat. posamezen znak v številki 2. žarg., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s številko navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / kadarkoli so vrgli, mu je padla cifra

   11.079 11.104 11.129 11.154 11.179 11.204 11.229 11.254 11.279 11.304  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA