Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (11.126-11.150)
- cepetúljka -e ž (ū) bot. nizka alpska kukavica z drobnim rumenkasto belim grozdastim socvetjem, Chamaeorchis alpina ♪
- cepìč cepíča m (ȉ í) 1. enoletni poganjek, s katerim se cepi: cepič se je prijel; prirezati cepič; jablanovi cepiči; cepiči najrodovitnejših trsov 2. redko preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: pokanje cepičev ♪
- cepíka -e ž (í) enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepika se je prijela; pren. bil je cepljen z najžlahtnejšimi cepikami slovenske kulture // cepljenka, cepljenec: v sadovnjaku opaziš dolge vrste mladih cepik / češnja cepika ♪
- cepílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cepljenje: cepilni stroj; cepilna sekira / cepilni nož / cepilne postaje proti tifusu ♪
- cepílka -e [lk in u̯k] ž (ȋ) les. stroj, orodje za cepljenje lesa: krožna cepilka // sekira za cepljenje okroglega lesa ♪
- cepíšče -a s (í) 1. žel. prostor, kjer se na odprti progi cepi proga od proge: postaviti kretnico na cepišču 2. med. mesto na telesu, kjer se vnese cepivo ♪
- cepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od cepiti: a) gospodarska cepitev Evrope; svetovnonazorska cepitev; cepitev sveta na bloke; cepitev družbe v razrede b) cepitev žlahtne trte na ameriško / cepitev bakterij na nova gojišča c) po cepitvi se pojavi na koži boleča oteklina ◊ biol. razmnoževanje najpreprostejših enoceličnih organizmov z razpolovitvijo; fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija ♪
- cepíti in cépiti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje 2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo ♦ fiz. nevtroni cepijo izotop urana 3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo 4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozam ● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti cépljen -a -o: cepljena rastlina, trta; cepljeno
usnje; biti cepljen proti davici ♪
- cepítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cepitev: cepitvene tendence / cepitvena akcija proti črnim kozam / cepitveni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana ali plutonija ♪
- cepívo -a s (í) 1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo; zaščitno, zdravilno cepivo; cepivo proti otroški paralizi 2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva ♪
- cepjè -à in cépje -a s (ȅ ȁ; ẹ̄) star. cepljena drevesca ♪
- cépljenec -nca m (ẹ́) 1. kdor je cepljen: nega cepljenca 2. cepljena rastlina: cepljenci imajo bujno rast 3. usnj. pri cepljenju dobljeni spodnji del kože ali usnja: proizvodnja cepljenca 4. zastar. prašič križanec ♪
- cépljenka -e ž (ẹ́) cepljena rastlina ali njen sad: zasaditi vinograd s cepljenkami; enoletna, trsna cepljenka; veja, polna živo rdečih češenj cepljenk ◊ usnj. na cepilnem stroju stanjšana koža ♪
- cepljívka -e ž (ȋ) nav. mn., biol., navadno v zvezi z gliva enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo; bakterija ♪
- cépniti -em in cêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. slišno, plosko pasti: hruška je cepnila v travo / pog., ekspr. cepnil je po tleh padel 2. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: cepnil je iz matematike; že spet je cepnila pri maturi 3. ekspr. umreti, poginiti: Bodi naš, ali cepni pred pragom! (I. Cankar) ♪
- ceponóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. v morju in sladkih vodah živeči drobni planktonski rakci, Copepoda ♪
- céptec -a in ceptèc -à [tǝc] m (ẹ́; ǝ̏ ȁ) bot. zaščitena gozdna kukavica; lepi čeveljc ♪
- ceráda -e ž (ȃ) velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje; ponjava, plahta: pokriti s cerado; cerada za tovorni avtomobil ♪
- cêrber -a tudi -ja tudi cêrberus -a m (ȇ) slabš. nevljuden, strog vratar: neprijazni cerber mi je hotel preprečiti vstop // strog paznik, čuvaj: jetniški cerberi; mati je pazila nanjo kot cerber ♪
- cêrcle -a [serkl] m (é) 1. knjiž. majhna zaključena družba: pri njej se zbira stalni cercle žensk / literarni cercle krožek 2. gled. najnižji balkonski prostor v gledališču ♪
- cereálije -lij ž mn. (á ȃ) 1. knjiž. žita, žitarice: v cerealijah je le malo vitamina A 2. pri starih Rimljanih slavje v čast boginje Cerere ♪
- cerebrálen -lna -o prid. (ȃ) 1. anat. možganski: cerebralni živci 2. knjiž. umski, razumski: cerebralne in emocionalne asociacije ◊ lingv. cerebralni soglasnik soglasnik, ki se izgovarja z jezikom na trdem nebu ♪
- ceremoniál -a m (ȃ) 1. predpisi za potek slavnosti, obredov ali za vedenje pri njih: diplomatski, dvorni ceremonial; ravnati se po določilih ceremoniala / ceremoniar je vstopil in opravil predpisani ceremonial // predpisi za način življenja na dvoru: nadležno mu je bilo živeti po ceremonialu 2. ekspr. velika slovesnost: kongres se je začel z velikim ceremonialom ♪
- ceremoniálen -lna -o prid. (ȃ) slavnosten, obreden: ceremonialna pobožnost / ceremonialen nagovor; ceremonialne kretnje // knjiž. pretirano, nenaravno vljuden: njegovo ceremonialno vedenje odbija ceremoniálno prisl.: ceremonialno se priklanjati ♪
- ceremoniár -ja m (á) kdor vodi slavnosti, obrede: cerkveni, dvorni ceremoniar / ceremoniar je napovedal novega obiskovalca ♪
11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226