Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (11.051-11.075)


  1.      celôtnost  -i ž (ó) lastnost celotnega: iz posameznih pojavov sklepati na celotnost / doživljati življenje v vsej njegovi celotnosti ♪
  2.      celôtnosten  -tna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na celotnost: celotnosten pogled na svet celôtnostno prisl.: dojemati arhitekturo celotnostno ♪
  3.      celotónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cel ton: celotonska lestvica ♪
  4.      celovečéren  -rna -o prid. (ẹ́) navadno v zvezi s film, igra ki traja približno dve uri: premiera celovečernega baleta; prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji; celovečerni koncert; celovečerna igra ♪
  5.      celovít  -a -o prid., celovítejši (ȋ) knjiž. ki obsega vse sestavne dele, združene v skladno celoto: humanistični ideal celovitega človeka; njegov nazor je oprt na celovit filozofski sistem; celovita osebnost celovíto prisl.: problematiko je treba obravnavati celovito ♪
  6.      celuláren  -rna -o prid. (ȃ) biol., navadno v zvezi celularna teorija nauk o sestavi organizmov iz celic ♪
  7.      celulít  -a m (ȋ) kozm. (podkožna) zamaščenost, debelost na nekaterih delih telesa, zlasti na stegnih, zadnjici: z masažo odpravljati celulit ♪
  8.      celulóid  -a [-ojd] m (ọ̑) lahko gorljiva umetna snov iz nitrata celuloze in kafre: celuloid za filme; ročaji, igrače iz celuloida // pog. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; film: na celuloidu je imel že veliko posnetkov ♪
  9.      celulóiden  -dna -o [-ojd-] prid. (ọ̑) ki je iz celuloida: celuloiden ovratnik, ustnik; celuloidne igračke / celuloidni trak filmski trak ♪
  10.      celulóza  -e ž (ọ̑) kem. organska spojina rastlinskih celičnih sten: škrob, sladkor in celuloza v rastlinah // teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken: bombažna, lesna celuloza; beljena celuloza ♪
  11.      celulózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na celulozo: celulozna industrija / celulozna vlakna / celulozni les ♦ tekst. umetno celulozno predivo ♪
  12.      Célzij  -a m (ẹ́) navadno v zvezi stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100°: temperatura zraka je 40 stopinj Celzija [40° C]; elipt., pog. temperatura je narasla na 80 Celzija stopinj Celzija ♪
  13.      cemènt  -ênta m (ȅ é) drobno mlet gradbeni vezivni material iz žganih silikatov in aluminatov: tovarna, vreča cementa / portlandski cement žgan iz laporja in apnenca // pog. beton: mešati cement; tlak iz cementa ◊ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; grad. beli cement ki je skoraj brez železovih primesi; hitrovezni cement ki se strdi približno v eni uri ♪
  14.      cementácija  -e ž (á) metal. 1. utrjevanje površine jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementacija batnih svornikov 2. pridobivanje kovin iz raztopine njihovih soli z manj žlahtnimi kovinami ◊ petr. izločanje veziva okrog zrn ali drobcev kamnine ♪
  15.      cementár  in cemêntar -ja m (á; ȇ) delavec v proizvodnji cementa: silikoza je pogostna pri cementarjih // delavec, ki cementira ♪
  16.      cemênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na cement: cementna industrija / cementni izdelki; cementna cev, malta, opeka; cementna tla / cementna peč peč za žganje cementa ♦ grad. cementno mleko redka zmes cementa in vode ♪
  17.      cementírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prekrivati ali zalivati s cementno malto: cementirati tla // publ. delati kaj čvrsto, trdno: cementirati enotnost ljudstva 2. metal. utrjevati površino jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementirati jeklene predmete 3. cimentirati: cementirati kozarec, sod cementíran -a -o: cementirano gnojišče; cementirana steklenica ♪
  18.      cementít  -a m (ȋ) metal. spojina železa in ogljika, ki daje jeklu trdoto ♪
  19.      cempét  -i ž (ẹ̑) nav. mn., nar., slabš. noga: pri padcu je pomolil cempeti v zrak ♪
  20.      cempín  -a m (ȋ) nar. cepin: Balant .. je hotel s cempinom vlomiti vrata (F. Bevk) ♪
  21.      cemún  -a m (ȗ) nar. notranjsko jama, ki bruha ali požira vodo ♪
  22.      céncati  -am in cencáti -ám [nenaglašeno cǝn in cen] nedov. (ẹ̑; á ȃ) redko omahovati, pomišljati se: odločiti se je treba, ne pa cencati // slabš. počasi hoditi, voziti se: leno cenca po cesti ♪
  23.      cenéjši  -a -e prid. (ẹ̑) primernik od poceni, cenen, cen: odločil se je za cenejši načrt; moka je cenejša; najcenejše blago cenéje in cenéjše prisl.: dela ceneje kakor drugi; sosed daje drva veliko ceneje; najceneje prodajajo na trgu ♪
  24.      cenén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je po nizki ceni, poceni: ceneni izdelki; cenena delovna sila / star. kupiti za cenen denar za malo denarja; pren. cenen dovtip; lov za cenenimi učinki; cenene fraze; prim. cenejši ♪
  25.      cenénost  -i ž (ẹ̑) nizka cena predmetov ali storitev: konkurirati s cenenostjo izdelkov; cenenost konfekcije; cenenost blaga // slabš. majhna vrednost: dobra igra ne more rešiti cenenosti besedila ♪

   10.926 10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA