Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (10.976-11.000)


  1.      capljánje  -a s (ȃ) glagolnik od capljati: capljanje po blatu / capljanje za meščanskimi navadami ♪
  2.      capljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo // slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti 2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala capljajóč -a -e: capljajoči koraki ♪
  3.      capón  neskl. pril. (ọ̑) obrt., v zvezi capon lak v acetonu raztopljen celuloid: medeninaste svetilke polirajo in prevlečejo s capon lakom ♪
  4.      capríccio  -a [kapričo] m (ȋ) muz. instrumentalna skladba šegavega značaja: Italijanski capriccio Čajkovskega ♪
  5.      caraván  in karaván -a [ka-] m (ȃ) 1. osebni avtomobil, katerega karoserija se razlikuje od navadne po do konca zadnjega dela podaljšani strehi: v caravanu je za zadnjimi sedeži še veliko praznega prostora / opel caravan 2. tur. stanovanjska prikolica: udoben caravan z mizico in posteljama; neskl. pril.: karoserija v caravan izvedbi ♪
  6.      caravélla  -e [karavela] ž (ẹ̑) francosko reakcijsko potniško letalo za srednje proge: tovarna Sud Aviation izdeluje nov tip caravelle ♪
  7.      cárica  tudi caríca -e ž (ȃ; í) 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladarica: carica Katarina 2. carjeva žena ♪
  8.      cáričin  in caríčin -a -o (ȃ; ȋ) svojilni pridevnik od carica: caričina dvorna dama ♪
  9.      caríniti  -im nedov. (ȋ ȋ) pregledovati uvoženo ali izvoženo blago in določati carino: cariniti na meji ♪
  10.      carínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise; carinske olajšave; carinska politika; carinska tarifa; carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja ♪
  11.      carínstvo  -a s (ȋ) redko kar se nanaša na carino ♪
  12.      carístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na carizem: caristični režim; caristično zatiranje // redko carski: caristična Rusija ♪
  13.      carízem  -zma m (ȋ) vladavina z neomejeno carjevo oblastjo: imperialistični ruski carizem / v času carizma; pod carizmom ♪
  14.      carováti  -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car: takrat je v Rusiji caroval Aleksander I. // iron. gospodovati, vladati: v hiši je carovala žena / v politiki je carovala demagogija ♪
  15.      cárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija ◊ med. carski rez cesarski rez ♪
  16.      cebáti  -ám [cǝb] nedov. (á ȃ) nar. zahodno brcati: žrebec rezgeta in ceba; ves togoten je cebal vola / cebal je kamenčke s koncem čevlja ♪
  17.      cebníti  in cèbniti -em [cǝb] dov. (ȋ ǝ̀ ǝ̏) nar. zahodno brcniti: kljuse je cebnilo fanta; cebnila je v vedro / cebnil je poleno izpod nog cebníti se in cèbniti se zadeti se, spotakniti se: cebnila se je ob kamen in zajavkala ♪
  18.      cécati  -am nedov. (ẹ̑) nar. vzhodno sesati: dete, tele ceca ♪
  19.      cecátnik  -a m (ȃ) nar. vzhodno mladič, ki še sesa ♪
  20.      cecé  neskl. pril. (ẹ̑) navadno v zvezi muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni: pik muhe cece ♪
  21.      cécek  -cka m (ẹ̑) nar. vzhodno pigmentirani vrh dojke; bradavica: držati dete pri cecku // sesek: teleti vlečeta iz ceckov mleko ♪
  22.      cécelj  -clja m (ẹ́) nar. vzhodno jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček: zakriči, da se mu cecelj vidi ♪
  23.      cecilijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cecilijanstvo: cecilijansko gibanje, petje ♪
  24.      cécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. gorenjsko klecniti, omahniti, zdrkniti: starec je utrujeno cecnil na klop; mlaj se je začel dvigati in kmalu je cecnil v jamo ♪
  25.      cedéla  -e ž (ẹ̑) nar. štirioglat rumen bonbon: Jedla je čokolado in topila v ustih cedele (C. Kosmač) ♪

   10.851 10.876 10.901 10.926 10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA