Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (10.801-10.825)



  1.      búča  -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo ♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška ● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
  2.      búček  -čka m () šalj. deček, fantek: ker imajo že dva bučka, si zdaj želijo deklico / kot nagovor o ti buček ti
  3.      búčen 1na -o prid. () nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen
  4.      búčen 2na -o prid. (ú ū) 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna // poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo
  5.      búčica  -e ž (ú) manjšalnica od buča: z vrta je prinesel paradižnik in nekaj bučic; nadevane bučice / ploščata lovska bučica / to ti je bučica bister človek
  6.      búčka  -e ž (ú) 1. manjšalnica od buča: buče in bučke / toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom; bučka žganja / bučka pletilke glavica 2. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: dušene, nadevane bučke ◊ obrt. bučke domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam
  7.      búčman  -a m () šalj. fant: z bučmani ima učitelj več težav kot z dekleti / ponosen je na svoje tri bučmane sinove / kot nagovor umaknite se, bučmani // slabš. trmast ali nekoliko omejen človek: ti si pa bučman; ta bučman si ne da nič dopovedati / kot psovka bučman zabiti
  8.      budáliti  -im nedov.) ekspr. govoriti, ravnati nespametno: kaj budališ, še boš vesel in srečen; ne budali
  9.      budálost  -i ž (á) ekspr., raba peša neumno govorjenje ali ravnanje: ne pripoveduj takih budalosti; kako je mogel narediti to budalost / ne berem takih budalosti
  10.      búden  -dna -o prid. (ú ū) 1. ki ne spi: vso noč je bil buden; jutro jih je našlo še budne / otroci so že budni zbujeni 2. ekspr. pazljiv, skrben: buden stražar; biti moramo budni in pripravljeni búdno prisl.: paznik nas je budno nadziral; budno spremljati razvoj političnih dogodkov
  11.      budílec  -lca [lc in c] m () redko buditelj: budilci narodne zavesti
  12.      budílka  -e ž () ura, ki zvoni ob določenem času: budilka se sproži, zvoni; budilka me je zbudila ob petih; naviti budilko ∙ nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri
  13.      budíst  -a m () pripadnik budizma: budisti in mohamedanci; nauki budistov
  14.      budístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere
  15.      budítelj  -a m () kdor si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: mož je bil znan narodni buditelj in govornik
  16.      budíteljski  -a -o prid. () ki si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: čitalnice so imele buditeljski značaj
  17.      budíti  -ím nedov., bujèn ( í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan
  18.      búdnica  -e ž () 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica
  19.      búdniški  in budníški -a -o prid. (; ) lit. ki vzbuja narodno zavest: budniška poezija
  20.      búdnost  -i ž (ú) 1. budno stanje: je na meji med budnostjo in spanjem 2. ekspr. pazljivost, skrbnost: v gospodarstvu je potrebna skrajna budnost; povečati budnost na obmejnem področju; politična budnost
  21.      búdra  -e ž () zool. majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival; morski prašiček: vcepiti budri kužno snov
  22.      budžét  -a m (ẹ̑) letni načrt dohodkov in izdatkov, zlasti državnih; proračun: povečati budžet; državni, občinski budžet; postavka v budžetu
  23.      budžéten  -tna -o prid. (ẹ̑) proračunski: budžetno leto / budžetna sredstva
  24.      budžétski  -a -o prid. (ẹ̑) proračunski: izravnavanje budžetskih deficitov / budžetska debata
  25.      bufoneríja  -e ž () gled. grobo komična razgibanost in razigranost: odrska bufonerija

   10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA