Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (10.701-10.725)


  1.      brstíšče  -a s (í) biol. mesto v organizmu, kjer nastajajo nove celice: pokostnica je brstišče kostnih celic ♪
  2.      brstíti se  -ím se nedov. (ȋ í) 1. redko brsteti: drevo se brsti 2. nar. koroško bahati se: brstila sta se, koliko dreves sta že podrla ♪
  3.      bŕstje  -a s (r̄) 1. več brstov, brsti: v bukovih gozdovih se že odpira brstje; vse brstje je pozeblo; cvetno brstje; pren., knjiž. vzklilo je prvo brstje ljubezni 2. zastar. suhljad, dračje: vrgel je na ogenj suhega brstja ♪
  4.      bŕstnica  -e ž (ȓ) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo in liste, Cormophyta ♪
  5.      bŕšček  -čka m (ȓ) bot. plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti; mali zimzelen ♪
  6.      brščíka  -e ž (í) nar. zahodno zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi; ostrolistni beluš ♪
  7.      bršlínka  -e ž (ȋ) vrtn. bršljanka: na oknu cvetijo begonije in bršlinke ♪
  8.      bršlján  -a m (ȃ) drevju škodljiva rastlina z zimzelenimi listi: bršljan se vzpenja po deblu; zid je porasel z bršljanom; okrasiti butaro z brinjem in bršljanom ♪
  9.      bršljánka  -e ž (ȃ) vrtn. bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti, Pelargonium peltatum: na oknu cvetijo bršljanke ♪
  10.      bršljánov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bršljan: bršljanovi listi / bršljanov venec ♪
  11.      brtvíti  -ím nedov., brtvèn (ȋ í) teh. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja; tesniti ♪
  12.      brúc  -a m, or. ed. brúcom; rod. mn. brúcov, daj. mn. brúcom (ȗ) žarg. slušatelj prvega letnika na univerzi: letos se je vpisalo veliko brucov / ta je najbolj zelen izmed vseh zelenih brucov ♪
  13.      brucelóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza ♪
  14.      brúcka  -e ž (ȗ) žarg. slušateljica prvega letnika na univerzi: pri predavanju je bilo največ bruck ♪
  15.      brucovánje  -a s (ȃ) žarg. zabava, združena s šaljivim obredom sprejemanja brucov v študentovsko skupnost: medicinci so priredili slovesno brucovanje ♪
  16.      brúcovski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bruce: brucovske šale; brucovsko vedenje / prirediti brucovski večer brucovanje ♪
  17.      brúcovstvo  -a s (ȗ) žarg. lastnost, značilnost brucov: brucovstvo se mu je poznalo na vsakem koraku ♪
  18.      bruhálen  -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča bruhanje: bruhalna sredstva ♪
  19.      brúhanje  -a s (ū) glagolnik od bruhati: a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi b) bruhanje ognjenikov ♪
  20.      brúhati  -am nedov. (ū ȗ) 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan ♪
  21.      brúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe // s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo 2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe 3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta 4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh 5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar) ♪
  22.      brúmen  -mna -o prid., brúmnejši (ú ū) 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti brúmno prisl.: brumno živeti ♪
  23.      brúnce  -a s (ū) manjšalnica od bruno: polagati brunca na močvirna tla; hrastova brunca ♪
  24.      brúncelj  -clja in -na [cǝl] m (ú) nar. panj, čok: Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca (F. Finžgar) ♪
  25.      brúnčevje  -a s (ū) redko bruna, brunca: polagati brunčevje ♪

   10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA