Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (10.629-10.653) 
- bŕkica -e ž (ȓ) nav. mn. brčica: nositi brkice; goste črne brkice ♪
- bŕklja -e ž (ȓ) nav. mn., šalj. 1. brk: ima košate brklje / smejala se mu je v brklje 2. noga: kam pa moliš svoje brklje ♪
- brkónčica -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko trobentica: šopek rumenih brkončic ♪
- brléti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti: ob njeni postelji je brlela lučka; sveča, žarnica brli; pren. slabotno upanje brli v srcu; življenje samo še brli v njem 2. nar. dolenjsko, ekspr. biti buden; bedeti: kaj pa še brliš in ne greš spat? brlèč -éča -e: brleča leščerba, petrolejka ♪
- brlévka -e ž (ẹ̑) nar. zahodno brlivka: brlevka je medlo gorela; priviti brlevko ♪
- bŕlez -a m (ȓ) nar. zahodno vrtavka: vrti se kot brlez ♪
- brlíka -e ž (í) nar. brlivka: v sobi je gorela samo brlika ♪
- brlívka -e ž (ȋ) preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko; prižgati, ugasniti brlivko // ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati ♪
- brlízg -a m (ȋ) predirljiv pisk ali žvižg: zaslišal se je kratek brlizg; mornar je odgovoril z brlizgom; oster brlizg lokomotive, piščalke; gamsov opozorilni brlizg ♪
- brlízgati -am nedov. (ȋ) predirljivo piskati ali žvižgati na prste: lokomotive, piščalke brlizgajo; brlizgati na prste; tanko, oglušujoče, ostro brlizgati ♪
- brlízgniti -em dov. (í ȋ) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: stopil je na prag in brlizgnil; brezoseb. v grmu je brlizgnilo, da je šlo skozi ušesa 2. ekspr. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: brlizgniti slino skozi stisnjene zobe ♪
- brlòg -óga m (ȍ ọ́) 1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče 2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu 3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog ♪
- brnênje -a s (é) glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja ♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca ♪
- brnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni // brneč se premikati: avto brni po cesti 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije brnèč -éča -e: brneč glas zvonov ♪
- brnístra -e ž (ȋ) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji ♪
- brnja gl. brna ♪
- brnjálo -a s (á) nar. opravljanje drobnih, nepomembnih del: čič ne da nič, brnjalo pa le malo (F. Finžgar) ♪
- bròč bróča m (ȍ ọ́) nar. rastlina z rdečim barvilom v koreniki; brošč: barvilo iz broča ♪
- bróčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) nar. gorenjsko rdeče barvati: bročiti pirhe ♪
- bród -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj) 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu ♪
- brodár -ja m (á) 1. kdor kaj prevaža z brodom; brodnik: brodar jih prepelje na drugi breg / brodar rečne plovbe 2. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: naš domači brodar Splošna plovba 3. zastar. mornar: brodarji plujejo na odprto morje ♪
- brodárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na brodarje ali brodarstvo: brodarsko podjetje / brodarski odsek pomorske šole; sam.: star. kapitan in brodarski sta tako odločila vodja krova ♪
- brôden -dna -o prid. (ó) ki se da prebresti: tu voda ni brodna ♪
- brodíti bródim nedov. (ȋ ọ́) 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje ∙ ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi 2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi 3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi 4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju brodèč -éča -e: s prsti brodeč po beli bradi ♪
- brodljáti -ám nedov. (á ȃ) redko brbotati, brbrati: na ognjišču brodlja zelje ♪
10.504 10.529 10.554 10.579 10.604 10.629 10.654 10.679 10.704 10.729