Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (10.526-10.550)


  1.      brezzgodovínski  -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko ki je brez (pomembne) zgodovine: brezzgodovinski narod ♪
  2.      brezzlôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž., redko ki je brez zlobe: brezzlobni ljudje ♪
  3.      brezzóbost  -i ž (ọ̄) knjiž., redko značilnost brezzobega človeka: starostna brezzobost ♪
  4.      brezzráčen  -čna -o prid. (á ā) ki je brez zraka: brezzračen prostor; brezzračna kovinska cev // redko ki ima premalo (svežega) zraka: brezzračna ječa; brezzračne sobe z zaprtimi okni ♪
  5.      brezzráčnost  -i ž (á) značilnost brezzračnega: brezzračnost rentgenske cevi / dvigniti se v brezzračnost ♪
  6.      brezzvézden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez zvezd: črno, brezzvezdno nebo / brezzvezdna noč ♪
  7.      brezzvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru brezzvézno prisl.: brezzvezno govoriti ♪
  8.      brezzvéznost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezzveznega: brezzveznost govorjenja ♪
  9.      brezzvóčen  -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez zvena, zvoka: njegov glas je bil čudno brezzvočen ♪
  10.      brezžêljnost  -i ž (é) knjiž., redko stanje brez želja: dobrodejna brezželjnost ♪
  11.      brezžénstvo  -a s (ẹ̑) redko obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi; celibat: brezženstvo duhovnikov ♪
  12.      brezžíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki je brez žične zveze: brezžični prenos slike; vzpostaviti brezžično radijsko zvezo / poslati brezžično brzojavko / brezžični oddajnik; brezžična oddajna in sprejemna postaja ♦ ptt brezžična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija z elektromagnetnimi valovi ♪
  13.      brezžívčen  -čna -o prid. (ȋ) ekspr. ki je kakor brez živcev, nerazburljiv: ta brezživčni človek sploh ni zmožen razburjenosti ♪
  14.      brežàn  in brežán -ána m (ȁ á; ȃ) redko kdor živi na bregu: brežani lovijo ribe ♪
  15.      brežánka  -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od brežan: brežani in brežanke 2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke ♪
  16.      bréžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. redko obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale 2. nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem ♪
  17.      brežénka  -e ž (ẹ̄) zool. obalni morski polžek, Littorina neritoides ♪
  18.      brežìč  -íča m (ȉ í) manjšalnica od breg: hiša stoji na brežiču; spustil se je po brežiču proti koči ♪
  19.      brežínica  -e ž (í) manjšalnica od brežina: povzpeti se na brežinico ♪
  20.      bréžnica  -e ž (ẹ̑) nar. njiva v bregu ♪
  21.      brgéše  -géš ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. bregeše ♪
  22.      bŕglez 1 -a m (ȓ) zool. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea: brglez stika po lubju in išče žuželke ♪
  23.      bŕglez 2 -a m (ȓ) nar. zahodno vrtavka: dekle se je vrtelo po hiši kakor brglez ♪
  24.      brglún  -a m (ȗ) zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: nalovili so veliko skuš in brglunov ♪
  25.      bŕhek  tudi brhèk bŕhka -o in -ó, stil. brhèk -hkà -ò prid., brhkéjši in bŕhkejši (ŕ ǝ̏ ŕ; ǝ̏ ȁ) raba peša lep, čeden, postaven: brhek mlad fant; dekle je živo in brhko // zastar. hiter, uren: prijezdil je na brhkem vrancu bŕhko tudi brhkó prisl.: brhko se suče po kuhinji ♪

   10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA