Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (10.354-10.378)



  1.      brezkŕven  -vna -o prid.) 1. ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve: brezkrvni obraz; brezkrvna dekličina roka; brezkrvne ustnice 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: tekst je nepomemben in brezkrven; dolgočasna brezkrvna poezija / bila je kot nezemeljsko, brezkrvno bitje
  2.      brezkŕvnost  -i ž (ŕ) značilnost brezkrvnega: brezkrvnost ustnic / ekspr. brezkrvnost igralske akcije na odru
  3.      brezkúžen  -žna -o prid. (ú ū) med. ki je brez kužnih klic: brezkužna gaza
  4.      brezlésen  -sna -o prid. (ẹ̄) papir., v zvezi brezlesni papir boljši papir iz celuloznih vlaken in brez lesovine: knjiga bo tiskana na brezlesnem papirju
  5.      brezlíčen  -čna -o prid. () knjiž. brezobličen: brezlična gmota; pokrajino so pokrivale brezlične megle / brezlične ostarele hiše; brezlična ženska postava / brezlična množica
  6.      brezlíčnost  -i ž () knjiž. značilnost brezličnega: brezličnost gmote / brezličnost modernega življenja
  7.      brezlík  -a -o prid. ( ) knjiž. brezobličen: brezlika kepa / brezliko poslopje / brezosebna in brezlika povprečnost
  8.      brezlísten  -tna -o prid. () ki je brez listov, listja: brezcvetne in brezlistne veje; brezlistno drevo
  9.      brezljúden  -dna -o prid. (ú ū) star. ki je brez ljudi, neobljuden: pristati na brezljudnem otoku / brezljudne ulice
  10.      brezmádežen  -žna -o prid. () 1. rel. ki je brez madeža, greha: brezmadežna devica Marija / dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha 2. knjiž., redko zelo čist: brezmadežna polt brezmádežno prisl.: hiša je brezmadežno čista; brezmadežno bela stena; sam.: rel. Brezmadežna Kristusova mati
  11.      brezmádežnost  -i ž () knjiž., redko lastnost, značilnost brezmadežnega: brezmadežnost mladosti / brezmadežnost njegove uniforme
  12.      brezmásten  -tna -o prid. (á) redko ki je brez masti, maščobe: brezmastna snov; brezmastno mleko
  13.      brezmátičen  -čna -o prid. (ā) čeb. ki je brez matice: brezmatični panj
  14.      brezméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) ki je brez meje: brezmejen prostor / brezmejno morje // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: lotila se ga je brezmejna groza; brezmejna ljubezen, žalost brezméjno prisl.: vsi so mu brezmejno zaupali; brezmejno vdan
  15.      brezméjnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost brezmejnega: brezmejnost morja, vesolja / spoznati brezmejnost materine ljubezni // prostor brez meje: vzdignil se je v nebesno sinjino, v brezmejnost; izgubiti se v brezmejnosti; zračna brezmejnost
  16.      brezméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki presega navadno mero: brezmerno kajenje // knjiž. neizmeren: brezmerno hrepenenje
  17.      brezmésečen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez meseca, lune: brezmesečna noč; temno, brezmesečno nebo
  18.      brezmêsen  -sna -o prid. (é) ki je brez mesa: brezmesna hrana / brezmesni dan
  19.      brezmíseln  -a -o [sǝl] prid. () knjiž. ki je brez misli: tako postane človek brezmiseln stroj / brezmiseln krik; brezmiselne, komaj razločne besede; brezmiselna, divja radost // ki je brez možnosti za uspeh; brezsmiseln: tak način upora je brezmiseln brezmíselno prisl.: govoriti brezmiselno
  20.      brezmíselnost  -i [sǝl] ž () knjiž., redko lastnost, značilnost brezmiselnega: sprevideti brezmiselnost svojega početja / to ni več lahkomiselnost, to je brezmiselnost
  21.      brezmléčnost  -i ž (ẹ́) med., vet. manjkanje mleka po porodu: brezmlečnost dojk, vimena / brezmlečnost krave
  22.      brezmôčen  -čna -o prid. (ó) ki je brez moči: opotekel se je in brezmočen padel; bila je vsa drobna in brezmočna / brezmočna starost / brezmočen sanjač // ki vsebuje, izraža nemoč: brezmočen klic, smehljaj; škripal je z zobmi od brezmočne jeze brezmôčno prisl.: preklinjali so in brezmočno grozili; brezmočno je omahnil; roke so mu brezmočno visele ob telesu
  23.      brezmotóren  -rna -o prid. (ọ̄) ki je brez motorja: brezmotorno letalo; brezmotorno progovno vozilo / brezmotorni polet
  24.      brezníten  -tna -o prid. () agr. ki v stroku nima niti: brezniten stročji fižol
  25.      brêzno  -a s (é) zelo globoka jama s strmimi stenami: nagniti se nad brezno; pasti, skočiti, strmoglaviti v brezno; globoko brezno; dno temnega brezna; pren. skrivnostno brezno človeškega srca // ekspr. velika globina: gledal je z mostu v brezno pod seboj / ladja se je potopila v brezno oceanastar. peklensko brezno pekel // ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, žalostnega: pahniti koga v brezno trpljenja; brezno bede, bolečin, obupa

   10.229 10.254 10.279 10.304 10.329 10.354 10.379 10.404 10.429 10.454  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA