Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (10.129-10.153)


  1.      brálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki bere: knjiga je navduševala mnoge bralke / vneta bralka zgodovinskih romanov // nekdaj ženska, ki glasno bere drugim: bila je bralka pri neki grofici ♪
  2.      brálnica  -e ž (ȃ) star. večja soba, namenjena za branje; čitalnica: bralnica je odprta ves dan; zahajati v bralnico ♪
  3.      brálnik  -a m (ȃ) elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih ♪
  4.      brálstvo  -a [u̯s] s (ȃ) ljudje, ki berejo; bralci: pisatelj je bralstvu dovolj znan; slovensko bralstvo; knjiga je namenjena širokemu krogu bralstva ♪
  5.      brámba  -e ž (ȃ) 1. star. obramba: vdati se brez brambe; bramba proti sovražniku / bramba domovine // varstvo, zaščita: star sem in brez brambe; vzeti koga v brambo / bramba pravic / načelnik požarne brambe gasilskega društva 2. nekdaj vojska, sestavljena iz brambovcev: stopiti v brambo; deželna bramba ♪
  6.      brámben  -bna -o prid. (ȃ) star. obramben: brambni nasip; brambni položaj / brambna moč države ♪
  7.      brámbovec  -vca m (á) nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev ♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije // star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice ♪
  8.      brámbovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na brambovce: brambovska vojska / brambovska pesem ♪
  9.      brámbovstvo  -a s (á) nekdaj kar se nanaša na brambovce ♪
  10.      brámec  -mca m (ȃ) navt. vrhnji del sestavljenega jambora; zgornji podaljšek ♪
  11.      brámor  -ja m (á) 1. škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji: bramor spodjeda korenine 2. vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu: vol ima bramor; bramor na čeljusti 3. mn., zastar. tuberkuloza vratnih bezgavk; skrofuloza: bramorji so pogostna bolezen ♪
  12.      brámorka  in bramórka -e ž (á; ọ̄) nar. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu; bramor ♪
  13.      brán  -a tudi -ú m (ȃ) nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor) // star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove ♪
  14.      brán  -í ž (ȃ) 1. knjiž. obramba: pripravljati se na bran; dvignili so se v bran dežele; roka je preslabotna za bran ∙ star. postaviti se, stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se 2. star. varstvo, zaščita: jemati koga v bran 3. knjiž. nasip, pregrada pri vodi: reka se zaganja v brani; utrjena bran; pren. čustvo je podrlo brani razuma ♪
  15.      brancín  -a m (ȋ) postrvi podobna morska riba srebrno modre barve: prodajati brancine; kuhan, pečen brancin ♪
  16.      bránda  -e ž (ȃ) nar. primorsko zložljiva železna postelja: ležati na brandi ♪
  17.      brandy  tudi brendi -ja [brêndi in bréndi] m (ȇ; ẹ̑) gost. žganje iz vina in sadnih sokov, po okusu podobno konjaku: piti brandy; brandy s sodo ♪
  18.      braník 1 -a m (í) obrambni stolp, obrambni zid: graščakovi hlapci so se zbrali na grajskem braniku; reka je izpodjedala bregove, zato so zgradili kamnite branike ● vznes. iti na branik domovine branit domovino; vznes. trdno stati na braniku pravic, svobode vneto se bojevati za pravice, svobodo ◊ grad. poševni leseni ščit na mostni kozi; lov., voj. ščitek okoli sprožilcev pri puški; navt. ladijska ograja, izdelana iz celega; šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci; rokobran ♪
  19.      braník 2 -a m (í) agr. zob (pri brani): brana z ravnimi braniki ♪
  20.      branílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. kdor odvrača napad: branilci so se morali vdati; napadalci so premagali branilce // kdor varuje, ščiti: branilci domovine / branilec morale, resnice ∙ publ. branilec naslova prvaka kdor tekmuje za pravico do naslova prvaka, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju 2. odvetnik, ki brani, zagovarja obtoženca: branilec je navajal olajševalne okoliščine 3. šport. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo: branilec je prestregel žogo ♪
  21.      branílen  -lna -o prid. (ȋ) obramben: branilno orožje / branilno povelje ♪
  22.      braníšče  -a s (í) star. prostor, kraj za obrambo: dobro naravno branišče ♪
  23.      braníti  in brániti -im nedov. (ȋ á) 1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi // varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico 2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo 3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti // dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi ● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju ◊ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu braníti se in brániti se odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo // upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam ● domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala branèč -éča -e: padel je, braneč domovino bránjen -a -o: letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; žarg., šport. dobro branjena žoga ♪
  24.      bránjar  -ja m (ā) nav. slabš. trgovec z drobnim, cenenim blagom: branjar je razstavil svoje blago ♪
  25.      branjaríja  -e ž (ȋ) nav. slabš. manjša trgovina, v kateri se prodaja drobno, ceneno blago: odpreti branjarijo; kupiti v branjariji ♪

   10.004 10.029 10.054 10.079 10.104 10.129 10.154 10.179 10.204 10.229  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA