Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (10.101-10.125)
- bradàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (dolgo, gosto) brado: bradati možje / imel je zagorel, bradat obraz ∙ ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara ♦ teh. bradata zagozda zagozda, ki ima nastavek za izbijanje, izdiranje ♪
- bradátost -i ž (á) značilnost bradatega človeka ♪
- bradavíca -e ž (í) majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice: na obrazu ima bradavico; izžgati bradavice // pigmentirani vrh prsi, vrh dojke: prsna, sesna bradavica ◊ biol. predilne bradavice organ na zadku pajkov, ki izloča pajčevino ♪
- bradavíčast -a -o prid. (í) 1. poln bradavic: bradavičasta koža ♦ teh. bradavičasta pločevina pločevina z izboklinami v obliki bradavic za varno hojo po njej 2. podoben bradavici: bradavičast izrastek ♪
- bradavíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) nanašajoč se na bradavico: bradavični kolobar na prsih ♦ teh. bradavično varjenje varjenje posameznih mest na pločevinah, ki jih prej izbočijo v obliki bradavic ♪
- bradavíčka -e ž (í) manjšalnica od bradavica: nad obrvjo ima bradavičko ♪
- bradavíčnik -a m (ȋ) nar. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok; krvavi mlečnik: sok bradavičnika ♪
- brádeljnica -e [dǝl] ž (ȃ) šport. eden od dveh vzporednih lesenih drogov pri bradlji: sedeti na bradeljnici ♪
- bráden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brado: bradna kost / bradne kocine ♪
- brádlja 1 -e ž (ȃ) šport. telovadno orodje, sestavljeno iz dveh vzporednih lesenih drogov: vaje na bradlji / dvovišinska bradlja ki ima eno bradeljnico višje od druge ♪
- brádlja 2 -e ž (ȃ) gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem: ostro nabrušena bradlja ♪
- bradúcelj -clja m (ú) vet. šop dolgih dlak na kozjem podbradku ♪
- brádva -e ž (ȃ) gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja: udarci bradve ♪
- brahi... prvi del zloženk nanašajoč se na kratkost, kračino: brahikefalen; brahilogija ♪
- brahiálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. surov, grob: brahialna sila ◊ anat. brahialna arterija nadlahtna arterija ♪
- brahikefálen -lna -o prid. (ȃ) antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav, okrogloglav: brahikefalni tip človeka / brahikefalna lobanja ♪
- brahikefálnost -i ž (ȃ) antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost, okrogloglavost ♪
- brahiopód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. morska žival, po zunanjosti podobna školjki; ramenonožec ♪
- brahmán tudi bramán -a m (ȃ) v Indiji pripadnik najvišje kaste, navadno duhovnik: pobožen brahman ♪
- brahmánski tudi bramánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem: brahmanska kasta / brahmanska književnost ♪
- Braillov -a -o [brájlov in brájev] prid. (ȃ) navadno v zvezi Braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi ♪
- brájda -e ž (ȃ) po ogrodju iz letev napeljana vinska trta: brajda se pne ob oknih; po brajdah zori grozdje; počivati pod senčno brajdo; gosta, zelena brajda // ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje: trte se vzpenjajo po brajdi; brajda za žlahtne hruške / žična brajda ♪
- brák -a m (ȃ) večji lovski pes, navadno lisast: goji brake / istrski brak // lov. pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober brak ♪
- brakáda -e ž (ȃ) lov. skupen lov z braki: iti na brakado; brakada na zajce ♪
- brákičen -čna -o prid. (á) geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje ♪
9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201