Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (10.101-10.125)



  1.      bradàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima (dolgo, gosto) brado: bradati možje / imel je zagorel, bradat obraz ∙ ekspr. bradata resnica že dolgo znana, starateh. bradata zagozda zagozda, ki ima nastavek za izbijanje, izdiranje
  2.      bradátost  -i ž (á) značilnost bradatega človeka
  3.      bradavíca  -e ž (í) majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice: na obrazu ima bradavico; izžgati bradavice // pigmentirani vrh prsi, vrh dojke: prsna, sesna bradavica ◊ biol. predilne bradavice organ na zadku pajkov, ki izloča pajčevino
  4.      bradavíčast  -a -o prid. (í) 1. poln bradavic: bradavičasta koža ♦ teh. bradavičasta pločevina pločevina z izboklinami v obliki bradavic za varno hojo po njej 2. podoben bradavici: bradavičast izrastek
  5.      bradavíčen  -čna -o prid. ( ) nanašajoč se na bradavico: bradavični kolobar na prsih ♦ teh. bradavično varjenje varjenje posameznih mest na pločevinah, ki jih prej izbočijo v obliki bradavic
  6.      bradavíčka  -e ž (í) manjšalnica od bradavica: nad obrvjo ima bradavičko
  7.      bradavíčnik  -a m () nar. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok; krvavi mlečnik: sok bradavičnika
  8.      brádeljnica  -e [dǝl] ž () šport. eden od dveh vzporednih lesenih drogov pri bradlji: sedeti na bradeljnici
  9.      bráden  -dna -o prid. () nanašajoč se na brado: bradna kost / bradne kocine
  10.      brádlja 1 -e ž () šport. telovadno orodje, sestavljeno iz dveh vzporednih lesenih drogov: vaje na bradlji / dvovišinska bradlja ki ima eno bradeljnico višje od druge
  11.      brádlja 2 -e ž () gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem: ostro nabrušena bradlja
  12.      bradúcelj  -clja m (ú) vet. šop dolgih dlak na kozjem podbradku
  13.      brádva  -e ž () gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja: udarci bradve
  14.      brahi...  prvi del zloženk nanašajoč se na kratkost, kračino: brahikefalen; brahilogija
  15.      brahiálen  -lna -o prid. () knjiž. surov, grob: brahialna sila ◊ anat. brahialna arterija nadlahtna arterija
  16.      brahikefálen  -lna -o prid. () antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav, okrogloglav: brahikefalni tip človeka / brahikefalna lobanja
  17.      brahikefálnost  -i ž () antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost, okrogloglavost
  18.      brahiopód  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. morska žival, po zunanjosti podobna školjki; ramenonožec
  19.      brahmán  tudi bramán -a m () v Indiji pripadnik najvišje kaste, navadno duhovnik: pobožen brahman
  20.      brahmánski  tudi bramánski -a -o prid. () nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem: brahmanska kasta / brahmanska književnost
  21.      Braillov  -a -o [brájlov in brájev] prid. () navadno v zvezi Braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi
  22.      brájda  -e ž () po ogrodju iz letev napeljana vinska trta: brajda se pne ob oknih; po brajdah zori grozdje; počivati pod senčno brajdo; gosta, zelena brajda // ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje: trte se vzpenjajo po brajdi; brajda za žlahtne hruške / žična brajda
  23.      brák  -a m () večji lovski pes, navadno lisast: goji brake / istrski brak // lov. pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober brak
  24.      brakáda  -e ž () lov. skupen lov z braki: iti na brakado; brakada na zajce
  25.      brákičen  -čna -o prid. (á) geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje

   9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA